Domov   |    Kontakt   |    NEP v številkah

 Facebook NEP    |     Video    |    Iskalnik po NEP:    |     Slo    Eng

  Uvod   |    Zahvala   |    Vpisovanje podatkov NEP   |    FAQ   |    Aktualni razpisi   |    Podprite nas 

ISKANJE PODATKOV NEP
po energetskem ukrepu



Gorenjska regija Goriška regija Notranjsko-kraška regija Obalno-kraška regija Osrednjeslovenska regija Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska regija Savinjska regija Zasavska regija Koroška regija Podravska regija Pomurska regija
Napredno iskanje
Zadnjih 10 vpisov
Naključnih 10 vpisov
Tabla NEP Pohvalite nas

Pohvalna rešitev

Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite pozitivne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, kaj je dobra praksa in kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.

PODROČJE: TALNA VODA IN VLAGA
 
TEMELJNA PLOščA
Napaka je, da se kljub vsemu znanju in praksam gradnje temeljne plošče - ta nadomesti običajne pasovne temelje - še vedno dogajajo nepotrebne napake in improvizacije.
Rešitev je enostavna. Načrt in izvedbo temeljne plošče zaupamo usposobljenim izvajalcem. Na fotografiji je predstavljena možnost z XPS izolacijo (druga je penjeno steklo), ki ima sledeče elemente. Osnova je betonska temeljna plošča na katero zidamo ali postavimo hišo. Plasti od spodaj navzgor so: 1. Raščen ali nasut in utrjen teren. 2. Podložni beton, 3. Prva plast hidro izolacije, 4. prva in druga plast toplotne izolacije (običajno je med njima nova plast hidro izolacije), 5. Temeljna plošča, 6. Zvočna izolacija (slabo razvidna) in - odvisno od tipa izvedbe - nov sloj hidro izolacije, 7. Plavajoči estrih in 8. Talna obloga. Pomembni detajli so zunaj. Vidna je 9. Toplotna izolacija čela temeljne plošče in obodnega zidu (fasada) ter 10. Vertikalna (prod ali rizel) in horizontalna (cev) drenaža.

TOPLOTNA IZOLACIJA VLAžNEGA COKLA
Težava: Občan iz Sodražice si v pritličju hiše iz leta 1950 dela stanovanje. Hiša je v bregu, sedaj so zidovi v trenutno nenaseljenem pritličju znotraj in zunaj vlažni do višine 1.00 - 1.50 cm. Znotraj so obloge (les, tapete), zunaj pa na coklu keramične ploščice (na fotografiji že odstranjene, ostalo pa je lepilo). Zid je iz polne opeke, tri stene so »proste«, četrta pa je v celoti »naslonjena« na hrib (trde skale) in nedostopna z zunanje strani. Tu je terasa za vstop v nadstropje, ostali tlak (asfalt, tlakovci) je nižji od sedanjega tlaka v pritličju (keramika, parket). Kako torej zmanjšati (odstraniti) vlago, brez da se zid spodreže ali spodkoplje? Je injiciranje obodnih sten prava rešitev? Je odstranitev lepila nujna?
Rešitev: Glavnino težav boste rešili z izdelavo drenaže (v nadaljevanju) in naravnim osuševanjem. Injiciranje ali spodkopavanje obodnih sten bo mogoče potrebno, mogoče ne. Pred končno odločitvijo (injiciranje, toplotna izolacija temelja, prezračevani kanal, vertikalna drenaža) se oglasite na energetsko svetovanje, do takrat pa natančno spremljate osuševanje in višino vlage. Od »suhosti« bo namreč odvisen nasvet za nadaljnje korake (prinesite fotografije). Lepilo vsekakor odstranite. Predlagam, da ga s kotno brusilko (fleksarico) prerežete na okrog 10 cm pasove, potem pa z dletom (majzlom) odbijete. Lepilo namreč preprečuje učinkovito osuševanje. Ker je problem vlažnega cokla pogost, podajam v nadaljevanju še priporočila (ne pa recept) obdelave tudi za druge uporabnike portala NEP Slovenija. Obodne stene (zasute) pripravite za sušenje na naslednji način:
• Okrog hiše skopljite kanal širine cca 60 cm. Če je možno naredite to ročno, v tem primeru bo jama ravno prav široka za izdelavo vseh potrebnih plasti, kasneje ne bo posedanja.
• Globina izkopa naj bo do dna zidu na najvišji točki, če je možno pod začetkom temelja (zaradi statike naj bo največ 45 stopinjska brežina s padcem proti drenaži)
• Zid hiše, ki je sedaj pod terenom očistite in pustite, da se osuši.
• Notranji tlak odstranite v popolnosti, odstranite ves material do višine okrog pol metra pod bodočo končno višino tlaka. Iz notranjih in zunanjih zidov odstranite vse (do ometa, ta ostane). Odstranite pa vlažen (moker) omet iz podnožja zidov (1 - 1.5 m visoko, po potrebi)
• Zunaj postavite na dno jarka drenažno cev (ovita v polst, padec 1 cm/m1) na posteljico (utrjeno) iz peska. Ta kanal zaščitite z vrha, da vam dež ne bo močil sten in sušite 1 leto (spremljajte).


MOKER COKEL
Težava, kot jo navaja Bogo: Pri novogradnji (vselitev 2003) sem 2008 termoizoliral fasado in cokel s stiroporom 12 cm. Hidroizolacijo sem od temeljev podaljšal do gornje višine sedanjega cokla (25 - 30 cm). Podkleteni del hiše je hidroizoliran, sledi 5 cm stirodur, plastična folija s čepki (ti so žal obrnjeni ven) ter drenažni sistem. Ta je širok cca 80 cm in globok 1,5 m, pod drenažo je narejeno betonsko korito v katero je vstavljena drenažna cev. Speljana je levo in desno ob hiši (črka U) v ponikalnico na spodnji strani hiše. Fasadni del toplotne izolacije sega cca 10 cm pod asfalt. Ta je debel 6 cm, leži na peščenem nasutju. Po asfaltiranju (april 2010) je cokel moker (prej nikoli). Asfalt je sicer nagnjen od hiše, cokel pa je pod napuščem. Na podlagi opazovanja ne morem ugotoviti ali je vlaga na coklu posledica zunanjega dežja ali podzemne vode iz hriba (lapor), ki je za hišo in iz katerega po obilnem deževju še par dni odteka voda. Zanima me, kaj mi je storiti preden dam cokel obleči v kulirplast? Ali bo nato cokel nabreknil, odstopil ali kaj podobnega. Mislim, da je že malo pozno!? Hvala za odgovor.
Rešitev: Strah pred nabrekanjem cokla je upravičen, zato morate rešitev najti pred zaključnim slojem. Iz 6 fotografij, ki ste jih poslali, je razvidno, da vlago vleče tudi na zaključni sloj že končane fasade (nad coklom, bel vogal med garažnimi in vhodnimi vrati). Hkrati pa te vlage ne vleče tam, kjer imate jaške. Za rešitev je najpomembnejše najti zunanji izvor vlage, ki je lahko nad asfaltom ali pod njim. Kot kaže pa izvor ni notranji - kondenčni. Če je izvor nad asfaltom (dež), je rešitev enostavna. Kulirplast bo preprečil dostop vlage na cokel, v tem primeru predlagam dodatno tesnjenje med asfaltom in zaključnim slojem (silikon, zaokrožnica). Seveda pa morate počakati poletje in popolno osušitev cokla. Bolj verjetno pa je (fotografije kažejo na to), da je problem (voda, vlaga) pod asfaltom, kar je sicer nelogično, saj imate narejeno drenažo, a druge razlage ne vidim. Če se potrdi, da voda s hriba pod asfaltom moči cokel imate dve možnosti. Presekati vodi dostop do hiše z novo vertikalno drenažo (na meji ob cesti), še boljša rešitev pa je, da s kotno brusilko tik ob asfaltu prerežete mrežico in lepilo. To naredite testno na recimo 1 m dolžine in opazujte vlago (rob zarišite s svinčnikom). Ko (če) bo vlaga izginila boste tako prerezali fasado na vseh 3 straneh, kjer so težave, izrezan del pa zapolnili s silikonskim kitom. Tu pazite, da boste hkrati z njim zatesnili tudi stik asfalta in cokla.



Izberite področje:
  • Gradnja stavbe
  • Zunanjost stavbe
  • Talna voda in vlaga
  • Temelji
  • Obodne stene
  • Strehe
  • Vgradnja oken
  • Balkoni
  • Stiki gradbenih elementov
  • Dimniki
  • Notranjost stavbe
  • Kurilne naprave
  • Ogrevalni sistemi
  • Prezračevalni sistemi
  • Vsi vpisi


<< Nazaj


Delovanje NEP podpira:








 

 

 

(C) 2008 - 2022 VITRA Center za uravnotežen razvoj Cerknica | Piškotki | Pravno obvestilo | Natisni
Zadnja sprememba: 05.08.2020, 06:43:53, število zadetkov od 11.4.2009: 0, v zadnji uri/dnevu obiskovalcev: 19/115
Računalniška izvedba: IT Niansis Franci Lajovic s.p. | Grafična zasnova: Asja Pavčič, Abakos


Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
rank tracker