|
Zadetki NEP: 0 | Ukrep ta mesec: 58 | Skupaj: 2891 | Natisni |
|
|
 |
|
|
|
|
| Kaj boste
videli? |
 |
|
|
|
|
■ Pasivna hiša
■ Masivna, Drugo
To je prva ničenergijska hiša iz opeke pri nas. Zgrajena je iz opeke (Wienerberger Dryfix, 30 cm), temeljna plošča je izolirana z 20 cm ekstrudiranega polistirena (XPS) in ustrezno hidroizolirana (Isotec, Isotem). Streha je izolirana z 20 cm celulozne toplotne izolacije, pohodni del je izoliran s 15 cm ekspandiranega polistirena (EPS) in 15 cm XPS. Na zunanjih zidovih bo 15 cm XPS, okna bodo lesena z dvoslojno zasteklitvijo (lastnik pravi, da trislojna niso potrebna, ker bo hiša potrebovala zelo malo energije za ogrevanje, pa še to bo proizvedla sama). |
|
|
|
|
■ Ogrevalni sistem
■ Nizkotemperaturno ■ Stensko
Ogrevalni sistem temelji na izkoriščanju energije zemlje in sonca, brez uporabe klasičnega centralnega ogrevanja, brez talnega gretja ali toplotne črpalke. Cevi ogrevalnega sistema so razpeljane po zunanji strani opečnega zidu, pod toplotno izolacijo. Pod hišo je topli zemeljski hranilnik, ob hiši je na globini 1,5 metra položen hladilni register. |
|
|
|
|
■ Sprejemniki sončne energije (SSE)
■ Ogrevanje sanitarne vode in prostorov ■ Ploščati
SSE so namenjeni ogrevanju prostorov in sanitarne vode. Integrirani so v strešno kritino (24 m2 ploščatih Bramacovih SSE), v kurilnici bo 500-litrski bojler za toplo vodo, presežki toplote, ki jo bodo proizvedli SSE, se bodo shranjevali v toplem zemeljskem hranilniku pod hišo. |
|
|
|
|
■ Prezračevanje
■ Rekuperacija
Prezračevalni sistem z rekuperatorjem cev-v-cevi bo zagotavljal vedno svež zrak v hiši. Rekuperator bo imel majhno toplotno črpalko moči 2 kW, ki bo priskočila na pomoč, če bo treba na hitro ogreti ali ohladiti zrak v hiši. |
|
|
|
|
■ Fotovoltaika
Na strehi je sončna elektrarna moči 880 W z devetimi vgradnimi Bramacovimi fotovoltaičnimi moduli, ki bo zagotavljala več kot dovolj električne energije za potrebe hiše in njenih uporabnikov, presežki se bodo shranjevali v akumulatorje. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Opis
Ničenergijska hiše je opredeljena kot hiša, ki za svoje delovanje (ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, prezračevanje, razsvetljavo in delovanje vseh naprav) porabi tako malo energije, da lahko potrebe po njej pokrijemo z obnovljivimi viri, pri čemer se upošteva tudi obnovljiva energija, proizvedena na hiši ali tik ob njej. Lastnik se je odločil za inovativni sistem ogrevanja, hlajenja inj prezračevanja hiše s sistemom Solinterra, ki za vse našteto izkorišča energijo zemlje in sonca. Toplota se shranjuje v toplem zemeljskem hranilniku pod hišo, od koder potuje v cevi, razpeljane po zunanji strani opečnega zidu pod toplotno izolacijo. Tu se ustvari t. i. toplotna bariera, ki je bistvo sistema Solinterra. Vanjo se namreč pozimi konstantno dovaja voda (z dodanim glikolom proti zamrzovanju), segreta na 18 st. C, ki vzdržuje temperaturo v notranjosti hiše na 22 do 24 st. C, ne glede na zunanjo temperaturo. Pozimi se bo zunanji hladni zrak skozi hladilni register ob hiši segrel na 12 st. C in se v toplem zemeljskem hranilniku pod hišo dogrel na 24 ali več st. C. Poleti bo ravno nasprotno - na približno 12 st. C ogreto zemljo bo lastnik izkoriščal za hlajenje hiše. Vgrajeno bo prezračevanje z rekuperatorjem cev-v-cevi. Toplotna črpalka moči 2 kW v rekuperatorju bo priskočila na pomoč, če bo treba zrak v hiši na hitro ogreti ali ohladiti. Na strehi so vgrajeni ploščati SSE za ogrevanje sanitarne vode, presežki proizvedene toplote se bodo shranjevali v toplem zemeljskem hranilniku pod hišo. V dnevni sobi bo kamin na drva, v kuhinji pa štedilnik na drva, ne prvi ne drugi nista namenjena za potrebe ogrevanja, ampak si ju je lastnik omislil le za »gušt«. Gradnja hiše s toplotno bariero je po lastnikovih besedah cenovno primerljiva z gradnjo nizkoenergijske hiše. Sam sistem (ki ne proizvaja nobenih emisij CO2) je sicer nekoliko dražji, vendar se končna cena izenači s prihranki na drugih področjih: vgradimo lahko dvoslojna okna namesto trislojnih, pri čemer ni zahtevana RAL-montaža (cena dvoslojne termopanske zasteklitve je 30 evrov/m2, cena trislojne pa 70 evrov/m2, na primer - lastnik je tako samo pri oknih, ki bodo vgrajena klasično, s poliuretansko peno in zatesnjena s trajnoelastično maso, prihranil od 5000 do 6000 evrov). Na zunanje zidove lahko zaradi topoltne bariere vgradimo manj toplotne izolacije, predvsem pa ni treba na vsakih 15 ali 20 let menjati TČ ali peči, kar pomeni, da na vsakih 15 ali 20 let prihranimo za en dober družinski avtomobil, poudarja lastnik. | |
|
|
|
|
|
|
 |
|
Foto: Ba. P. |
Razvod cevi na zunanji strani opečnega zidu, v katerih bo vedno voda, segreta na 18 st. Celzija. T. i. toplotna bariera bo potem, ko bo hiša toplotno izolirana, v notranjosti hiše vzdrževala temperaturo med 22 in 24 st. C, ne glede na zunanjo temperaturo. |
| |
|
Zemljevid
Prikaži večji zemljevid
|
|
