Zadetki NEP: 5.570.339 | Ukrep ta mesec: 51 | Skupaj: 8381 | Natisni   
   Pozanimajte se pri:
   Podatki o stavbi:

Aleš Ajlec
Javorškova ulica 6
1000 Ljubljana
Zemljevid >>

Tel: 041 989 833
E-naslov: ales.ajlec@gmail.com



Zadnja sprememba: 26.06.2013
Barbara Primc, barbara.primc@delo.si

Tip stavbe:  Večstanovanjska stavba
  Leto zaključene gradnje:  2013
  Leto zadnje obnove:  Ni bilo obnove
  Skupna površina ogrevanja:  470 m2
  Število ogrevanih etaž:  3
  Število prebivalcev:  0
  Energent za ogrevanje:  elektrika, 14 kWh/m2
  Dopolnilno ogrevanje: 
  Priprava tople vode:  elektrika (TČ)
  Opomba:  prvi pasivni leseni večstanovanjski objekt pri nas

   Kaj boste videli?

■ Večstanovanjska stavba
      ■ Toplotna izolacija - Streha, Toplotna izolacija - Zadnja plošča, Toplotna izolacija - Fasada, Toplotna izolacija - Strop v kleti

Stavba v neposredni bližini koseške tržnice v Ljubljani je prva lesena pasivna večstanovanjska stavba pri nas. V njej je šest stanovanj s skupno ogrevalno površino 470 m2. Temeljna plošča je na zgornji strani toplotno izolirana s 15 cm ekstrudiranega polistirena (XPS), na spodnji strani proti neogrevanim kletnim prostorom z garažo pa z 20 cm XPS. Zunanje stene so debele 36 cm, pri čemer je skupna debelina izolacije 30 cm (sestava zunanje stene od znotraj navzven: dvojna mavčnokartonska obloga, podkonstrukcija s 6 cm toplotne izolacije iz kamene volne, OSB-plošča, osnovna lesena konstrukcija s 16 cm toplotne izolacije iz kamene volne, plošča farmacell, 8 cm toplotne izolacije iz kamene volne in omet). Pod streho je vgrajenih 35 cm toplotne izolacije iz kamene volne.

■ Pasivna hiša
■ Lesena      

Izračunana raba energije po metodi PHPP je 14,9 kWh na m2 stanovanjske površine. Stroški ogrevanja za 80 m2 veliko stanovanje naj na letni ravni ne bi presegali 100 evrov. Celotna okvirna konstrukcija objekta je iz masivnega lepljenega smrekovega lesa, prav tako medetažne plošče. V objekt je tako vgrajenih približno 120 kubičnih metrov lesa, v katerem je uskladiščenih več kot 150 ton CO2. Zidani so le podzemni del z garažami, jašek za dvigalo in stopnišče, ki pa so izvzeti iz pasivnega ovoja objekta.

■ Ogrevalni sistem
■ Toplozračno      ■ Talno, Rekuperacija

Za ogrevanje in hlajenje vseh šestih stanovanj v objektu ter za pripravo tople sanitarne vode skrbi sistem toplozračnega ogrevanja s prisilnim prezračevanjem v povezavi z reverzibilno toplotno črpalko (TČ) zrak/voda (Termotehnika, TČZ ZVR 31 VT). Ta ima 2000-litrski bojler za sanitarno vodo in dva 1500-litrska zalogovnika (eden za talno gretje, drugi za talno hlajenje oziroma pohlajevanje). Od TČ je do vsakega stanovanja izveden cirkulacijski vod, tako da ima vsako stanovanje praktično takoj na voljo toplo vodo. TČ je visokotemperaturna, omogoča segrevanje vode do 65 st. C in izvajanje rednih antilegionelnih šokov. Dimenzionirana je za monovalentno delovanje, da torej sama v celoti pokriva vse toplotne izgube objekta, dodatni viri niso predvideni.

■ Prezračevanje
■ Rekuperacija      

Vsako stanovanje ima svoj rekuperator (Remty); v štirih je vgrajen v spuščeni strop v kopalnici, v dveh pritličnih pa v prav tako spuščenem stropu v hodniku. Razdelilne komore imajo že vgrajene dušilce zvoka, ki občutno zmanjšujejo prenos zvoka po napeljavah, vsi rekuperatorji pa imajo vgrajene entalpijske izmenjevalnike, ki poskrbijo za samodejno vračanje vlage v prostore, ko je to potrebno.

Opis

Stavba v neposredni bližini koseške tržnice v Ljubljani je prva lesena pasivna večstanovanjska stavba pri nas. V njej je šest stanovanj s skupno ogrevalno površino 470 m2. Celotna okvirna konstrukcija objekta je iz masivnega lepljenega smrekovega lesa, prav tako medetažne plošče. V objekt je tako vgrajenih približno 120 kubičnih metrov lesa, v katerem je uskladiščenih več kot 150 ton CO2. Zidani so le podzemni del z garažami, jašek za dvigalo in stopnišče, ki pa so izvzeti iz pasivnega ovoja objekta (v stanovanjih je urejen prezračevalni sistem z rekuperacijo, kletni prostori z garažo pa so naravno prezračevani). Naravno prezračevana je tudi štirikapna streha z majhnim naklonom (če jo gledaš z ulice, ima videz ravne strehe), prekrita s posebno, zelo lahko in pohodno gumo EPDM.

Na streho so speljani dovodi in odvodi zraka za prezračevalni sistem, skriti pa so v dimnike, ki investitorju sicer ne bi bilo treba zgraditi, a se je zanje odločil, da na strehi ne bi bilo drugih motečih elementov.

Izračunana raba energije po metodi PHPP je 14,9 kWh na m2 stanovanjske površine, stroški ogrevanja za 80 m2 veliko stanovanje naj na letni ravni ne bi presegali 100 evrov. Toplotna izolacija (kamena volna) je vgrajena tudi v notranjih stenah med stanovanji, katerih skupna debelina je 27 cm, od tega je 22 cm toplotne izolacije. Notranje stene v stanovanjih imajo vgrajenih 5 cm kamene volne.

Test zrakotesnosti so naredili za objekt kot celoto (ne za vsako stanovanje posebej). Investitor je z dobljenimi rezultati zelo zadovoljen, saj so pokazali, da se pri tlačni razliki 50 Pa v eni uri izmenja 0,36 celotnega volumna zraka v objektu. Mejna vrednost za pasivne objekte, ki še zagotavlja, da je objekt zrakotesen in da v njem ni mest z nenadzorovanimi toplotnimi izgubami, je sicer 0,6-kratna izmenjava zraka v eni uri.

    


Zemljevid
 

Prikaži večji zemljevid

Vabimo vas, da se nam pridružite pri širjenju znanja, izkušenj in primerov dobre prakse. Postavite vprašanje o vsebini na tej strani, opišite svojo izkušnjo, komentirajte uporabnost, predlagajte spremembo, pohvalite ali pograjajte izvajalca?