Zadetki NEP: 0 | Ukrep ta mesec: 17 | Skupaj: 2291 | Natisni   
   Pozanimajte se pri:
   Podatki o stavbi:

Borut Dolenc, upravnik
Za Sovičem 12
6230 Postojna
Zemljevid >>

Tel: 051 333 433
E-naslov: matima.po@gmail.com



Zadnja sprememba: 21.09.2013
Anton Drobnič, tone.drobnic@siol.net

Tip stavbe:  Proizvodnja (toplarna)
  Leto zaključene gradnje:  2011
  Leto zadnje obnove:  Ni bilo obnove
  Skupna površina ogrevanja:  0 m2
  Število ogrevanih etaž:  0
  Število prebivalcev:  0
  Energent za ogrevanje:  Lesni sekanci, 5.000 nm3 na leto
  Dopolnilno ogrevanje:  Kurilno olje (rezerva)
  Priprava tople vode:  0
  Opomba:  Naslov toplarne: Cesta v staro vas

   Kaj boste videli?

■ Kotel na biomaso
■ Ogrevanje sanitarne vode in prostorov      ■ Sekanci

Novozgrajena toplarna na biomaso (lesni sekanci) je začela z obratovanjem v kurilni sezoni 2011/12 na naslovu Cesta v staro vas. Strošek investicije je bil okrog 1,5 mio €, od tega gradbeni del 0,75 mio €, strojna oprema 0,6 mio €, ostalo so bili stroški projektov in podobno. Letna amortizacija je okrog 100.000 €. Cena energije 45,48 €/MWh z DDV, cena omrežnine pa 60,29 € z DDV. Torej je cena na toplotni podpostaji v stavbi kupca okrog 105 €/MWh z DDV. Sicer je neposredni strošek proizvodnje energije okrog 35 €/MWh (brez režije). Lastnik toplarne plačuje Občini Postojna koncesijsko dajatev v višini 2 % od zaračunane prodane energije. Cena proizvedene toplotne energije je prilagojena tako, da se bo koncesionarju vložek v investicijo povrnil v 20 letih. Na toplarno je priklopljenih pet objektov: Šolski center Postojna, Vrtec Postojna, OŠ Antona Globočnika, ZD Postojna in Bolnišnica Postojna. S tem so kapacitete toplarne - letna proizvodnja 2.761 MWh energije - izkoriščene 98 %. Topla vode se do toplotnih podpostaj pri uporabnikih dostavlja preko 750 m dolgih iz dobro toplotno izoliranih toplovodov premera 20 cm.

Opis
Občina Postojna je z namenom znižanja stroškov ogrevanja in zmanjšanja onesnaževanja okolja pristopila k projektu izgradnje daljinskega sistema ogrevanja na lesno biomaso. Toplarna danes skrbi za javne objekte, ki se nahajajo na strnjenem območju ceste na Kremenco. To so: Vrtec Postojna, Osnovna šola Antona Globočnika, Šolski center Postojna, Zdravstveni dom in Porodnišnica Postojna ter novi Gasilski dom.

Analize obstoječe porabe teh objektov kažejo, da so se samo s prikopom na toplarno stroški ogrevanja prostorov in sanitarne vode znižali za 6 do 30 %. Ker pa se te stavbe energetsko sanirajo tudi na ovoju, se bo z manjšimi toplotnimi izgubami na ovoju nižal tudi strošek ogrevanja. Tako bo lahko že sedanja kapaciteta - ta je izkoriščena 98% - omogočila priklop še kakšnega objekta. V bližini je namreč veliko večstanovanjskih stavb, ki se še vedno ogrevajo na kurilno olje.

Novozgrajena kotlovnica na lesno biomaso, locirana ob Cesti v staro vas v bližini Šolskega centra Postojna ima dva kotla na lesne sekance (turbomat 500 kW in lambdamat 1 MW). Sestavni del kurilnice je tudi 2.5 MW kotel na kurilno olje za pokrivanje konic. Letna poraba sekancev je okrog 5.000 nm3, kar nadomesti 400.000 l kurilnega olja, kolikor so ga letno porabile obstoječe kotlovnice. Letna količina pepela je okrog 50 m3. Lahko se uporabi kot odlično gnojilo.

Objekt kotlovnice je razmeroma majhen, tlorisnih dimenzij 16 x 25 m, z eno etažo vkopano v zemljo, tako znaša njegova višina izven zemlje znašala le 7 m. Dimnik je inoks izdelave, zunanjega premera 45 cm in višine 12 m. Kotlovnica je opremljena z najsodobnejšo tehnologijo, ki omogoča visoke izkoristke goriva (do 90 %) in minimalne emisije. Pomembno je, da ima obstoječa kotlovnica možnost instalacije dodatnih kurilnih naprav. Velika možnost je, da bo to kogeneracija za celoletno zagotovitev tople sanitarne vode in prodajo proizvedene elektrike v javno omrežje. Zaradi ugodne lege kotlovnice - v bližini je veliko naselje večstanovanjskih stavb - obstajajo realne možnosti izgradnje dodatne kurilnice v bližini obstoječe. Sedanje kapacitete obstoječe kurilnice so izkoriščene 98% in ne omogočajo dodatnih priklopov.

    

Foto: Anton Drobnič

Spodaj je na cevi tipalo, zgoraj pa displej kalorimetra, ki meri vso oddano toploto v omrežje toplovodov.

 

Zemljevid
 

Prikaži večji zemljevid

Vabimo vas, da se nam pridružite pri širjenju znanja, izkušenj in primerov dobre prakse. Postavite vprašanje o vsebini na tej strani, opišite svojo izkušnjo, komentirajte uporabnost, predlagajte spremembo, pohvalite ali pograjajte izvajalca?