Domov   |    Kontakt   |    NEP v številkah

 Facebook NEP    |     Video    |    Iskalnik po NEP:    |     Slo    Eng

  Uvod   |    Zahvala   |    Vpisovanje podatkov NEP   |    FAQ   |    Aktualni razpisi   |    Podprite nas 

ISKANJE PODATKOV NEP
po energetskem ukrepu



Gorenjska regija Goriška regija Notranjsko-kraška regija Obalno-kraška regija Osrednjeslovenska regija Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska regija Savinjska regija Zasavska regija Koroška regija Podravska regija Pomurska regija
Napredno iskanje
Zadnjih 10 vpisov
Naključnih 10 vpisov
Tabla NEP Pohvalite nas

Članek: Vedno zeleni energetski »kiksi«

Pesmi, ki ostanejo v ušesih, imenujemo evergreeni ali večno zelene melodije. Žal poznamo tudi večno zelene „kikse", ki se znova in znova pojavljajo pri gradnji ali adaptaciji. Razlogov zanje je veliko: površnost in neznanje izvajalcev; premalo domišljeni projekti, ki se jih običajno investitorji ne držijo; preveliko zaupanje v izvajalce; neznanje investitorjev ter varčevanje s časom in denarjem ob nepravih trenutkih ali slabih rešitvah. Prav tako se investitorji z izvajalci praviloma ne dogovorijo o kakovosti izvedbe z vnaprejšnjimi pogodbami, ne angažirajo nadzornikov, ne zahtevajo garancij za kakovost izvedenih del in ne plačajo izvajalcev šele po končanju vseh dogovorjenih del. (Pre)redko pridejo po nasvet v energetsko svetovalno pisarno, si ogledajo reference izvajalca ali vprašajo druge stranke za mnenje o izvajalčevi korektnosti. Skratka, ravnanje investitorjev - ko se odločajo za gradnjo ali adaptacijo stavbe, vredne tudi do 150.000 € - je nerazumljivo, nelogično in neodgovorno, saj bodo morali celo življenje živeti z motečimi napakami in plačevati nepotrebne stroške »proč vržene« energije.

Ko se bo lastnik energetsko potratne hiše napotil k energetskemu svetovalcu, mu bo ta predstavil dve vrsti ukrepov. Za izvedbo investicijskih ukrepov je potreben denar, za izvedbo organizacijskih ukrepov pa zadošča že sprememba navad.

Organizacijski ukrepi:

  • Pravilno prezračevanje: zapremo ventil na radiatorju in na stežaj odpremo vsa okna v etaži za 3 - 5 min. To storimo zjutraj in pred spanjem.
  • Izločitev zraka iz ogreval (šumenje in pretakanje vode v sistemu): prihranimo do 15 % energije.
  • Ena stopinja nižja temperatura v prostoru pomeni 6 % prihranek energije.
  • Odstranitev ovir pred in nad ogrevali (zavese preko radiatorja preprečujejo dobro oddajanje toplote).
  • Pri prhanju porabimo trikrat manj vode (energije) kot pri kopanju v kadi.

Investicijski ukrepi:
Manjše investicijske ukrepe združimo z investicijskim vzdrževanjem hiše. V prvi fazi izvedemo cenejše ukrepe z hitro dobo vračanja, ki jih lahko naredimo sami:

  • Tesnenje oken in vrat. Investicija se povrne v pol leta.
  • Izolacija cevovodov v neogrevanih prostorih in kotlovnici povrne investicijo v enem letu.
  • Termoizolacija stropa proti neogrevani podstrehi povrne investicijo v 2 - 4 letih.
  • S pravilno izbranim načinom regulacije sistema CK lahko dosežemo do 30% prihranke.
  • Vgradnja termostatskih ventilov zmanjša porabo za 10%

Seznama organizacijskih in investicijskih ukrepov bi se lahko še nadaljevala, a si raje osvežimo „kikse", ki se med gradnjo kar ponavljajo in ponavljajo.

Obodne stene

  • Debelina zidu. Statično in toplotno akumulacijsko zadostuje 19 cm modularne opeke, saj hišo dejansko "nosijo" AB vezi. Ob cenejšem m2 zidu za 33% (zid se obračunava na m3), pridobimo v vsaki etaži še cca 4 m2 površine. "Dobiček" vložimo v debelejšo termoizolacijo.
  • Debelina TI. Danes je minimalna debelina za III. klimatsko cono 12 cm (U = 0,29 W/m2K). Še bolje je 15 cm (U = 0,22 W/m2K), priporočamo pa 20 cm (U = 0,16 W/m2K). Vsak nadaljnji cm TI nad debelino 12 cm podraži m2 izdelane fasade le za 1,7 % (pri 20 cm je torej gotov m2 le za 15% dražji od 12 cm)
  • Za cokel uporabimo isto debelino TI, kot za fasado.
  • Elektro, TV in telefonske omarice ne sodijo na fasado, če že jih TI z vseh 5 strani.
  • Termoizolira se vsa hladilna rebra (balkoni, temelji) vsaj 50 cm čez rob
  • Termoizolacijo zasutih obodnih sten zaščitimo z bradavičasto folijo in vertikalno drenažo

Okna

  • Montiramo jih na zunanjo linijo zidu. Špaleta je tako narejena iz TI. Če to ni mogoče zaradi adaptacije ali senčil, špaleto termoizoliramo z enako debelo TI kot stene, da se izognemo toplotnemu mostu in plesni na notranjih špaletah.
  • Senčila so vedno zunaj (učinkovita rešitev so nadstreški), notranje žaluzije niso senčilo
  • Zelo priporočamo komarnike na oknih preko katerih prezračujemo.
  • Zunanje police naj bodo iz PVC ali pločevine, kamnite so hladilno rebro

Streha
Termoizoliramo jo z 30-40 cm TI le v primeru, ko gradimo podstrešno stanovanje. V vsakem primeru pa priporočamo rezervno kritino. Poznamo več načinov TI, plasti naj si sledijo iz prostora navzen:

  • Parno oviro (PVC) namestimo za stropno oblogo in mora biti neprodušna, stike s stenami tesnimo z lepilom ali malto.
  • Pod špirovce damo 20-30 cm mehke TI, lahko v balah.
  • Med špirovce damo 10 cm TI iz trdih plošč za dvojni ali 15 cm za enojni prezračevalni sloj.
  • Deske na špirovcih so zaščita pred točo, nujna je izvedba dvojnega prezračevanja, ker enojno ne omogoča dobrega osuševanja kondenčne vlage.
  • Na deske damo rezervno kritino, nanjo kontra letve, potem prave letve in kritino.
  • Nad rezervno kritino omogočimo neoviran pretok zraka od kapa, kjer namestimo mrežico proti žuželkam, do slemena. V slemenu naj bodo zračniki na vsakem polju in ne samo na vsakem drugem. Še boljša rešitev je prezračevano sleme ali line v špicah.
  • Pazimo na popoln stik strešne in fasadne TI v kapni legi.
  • Predelne stene naj segajo v TI le 1 cm, kar pomeni, da se višina sten zaključi na razdalji 20-30 cm pod špirovci. TI in parna ovira mora segati čez vse v enem kosu.
  • Strešna okna vgradimo v menjalnik, da imamo prostor za TI in prezračevanje.

Strop proti hladni podstrehi

  • Na AB ploščo namestimo 30-40 cm nepohodne TI, brez vseh folij. Če želimo zagotoviti občasno pohodnost, položimo na TI deske ali plohe. Za potrebe odlaganja in hoje naredimo montažni lesen pod, ki je spodaj prezračevan, le izjemoma naredimo betonski estrih.
  • Vse grajene konstrukcije, kot so dimnik, stebri in obodne stene, termoizoliramo v višini 0,5 m od tal in v debelini kot fasado. S tem odpravimo vpliv hladilnega rebra na spodnje prostore.
  • Vsi dostopi na podstreho morajo biti termoizolirani kot fasada
  • Nebivalno podstrešje redno zračimo, da se odstranjuje kondenčna vlaga iz bivalnih prostorov

Zaključek
S tem se nabor „kiksov" še ni izčrpal, saj so navedeni le najbolj kričeči, ki jih znova in znova zasledimo pri gradnji, kjer kar „mrgoli" možnost, da se nam „zgodijo" toplotni mostovi (TM). Ti so resen problem naših zgradb, žal v naraščanju predvsem pri novih stavbah. Glavni vzrok TM je v nepravilnem načrtovanju, predvsem pa v izvajanju. Odpravljanje TM na že zgrajenih zgradbah je praviloma težavno in drago, pogosto pa celo neizvedljivo.

Za plastično ponazoritev opišimo še nekatere najbolj kričeče napake gradnje z "zagotovljeno plesnijo". Vertikalno neizolirani temelji v zasutem delu, vse vertikalne in horizontalne betonske vezi, mesta okrog roletnih omaric, premajhna debelina (ali celo brez) TI na coklu, betonski okrasi na fasadi, prehodi med ogrevanimi in neogrevanimi prostori (običajno v spodnji - nebivalni - etaži), neupoštevanje pravila, da gre TI vedno "pol metra čez", nedosledna izvedena notranja TI obodnih sten, nedosledno izvedeni preboji (štemanje) tlakov, zunanjih sten in stropa proti hladni podstrehi,... Celo paleto potencialnih TM lahko pričakujemo pri TI strehe: stik strešne in fasadne TI, okrog strešnih oken, preboji strehe (dimnik, zračniki, oddušniki, notranja TI obodnih sten nad ogrevanim prostorom,... Pravo leglo TM pa je pri vseh dozidavah, kjer se rešujejo hkrati funkcija, statika, izgled in običajno še bolj ali manj (ne)urejene razmere v hiši. Na TM se niti ne pomisli, kar se seveda kasneje krepko maščuje. Sicer pa. Ste se kdaj vprašali čemu in v kakšni meri boste uporabljali vse betonske balkone. Neizolirani so hladilno rebro in relativno velik strošek gradnje, ki je le malokrat opravičljiv z pogostostjo uporabe. Pa "sendvič zid", kjer "mojstri" potegnejo betonsko ploščo, balkon ali celo venec do zunanje stene. In tako naprej.

Navedeni predlogi so namenjeni spodbudi končnih uporabnikov (gospodinjstva) energije za zavedanje, da lahko bistveno vplivamo na kvaliteto bivanja in manjše stroške energije. Z učinkovito rabo energije v stavbi (novi ali obnovljeni) zmanjšamo onesnaževanja, dvignemo ceno nepremičnine in si povečamo kvaliteto bivanja. Tudi za energijo velja pravilo, da je preventiva boljša kot kurativa. Obiščite eno izmed 37 ESP (Energetsko svetovalna pisarna) širom po Sloveniji (http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm) pred izdelavo načrta ali pred začetkom prenove stanovanja. Veliko vprašanj se pojavlja vsakemu (samo)graditelju in vsi izvajalci (obrtniki) tudi ne uspejo slediti novostim na področju URE in OVE. Novi materiali, načini vgradenj, avtomatike, detalji,... so za marsikoga pretrd oreh. Zato je smiselno, da se investitorji pravočasno informirate in si zagotovito gradnjo, ki vam bo prinašala zadovoljstvo med bivanjem, ne pa nepotrebnih skrbi, jeze in predvsem velikih računov za porabljeno energijo. Za brezplačno svetovanje se je potrebno prijaviti.

Energetski svetovalec:
Bojan Žnidaršič, udika, januar 2009


Delovanje NEP podpira:








 

 

 

(C) 2008 - 2024 VITRA Center za uravnotežen razvoj Cerknica | Piškotki | Pravno obvestilo | Natisni
Zadnja sprememba: 05.08.2020, 06:43:53, število zadetkov od 11.4.2009: 0, v zadnji uri/dnevu obiskovalcev: 14/253
Računalniška izvedba: IT Niansis Franci Lajovic s.p. | Grafična zasnova: Asja Pavčič, Abakos


Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
rank tracker