Pozdravljeni

Hiša je grajena iz EFE zidakov (izdelan iz mešanice z dodatki pepela iz TE). Sestava je: iz znotraj nazven-->20cm EFE zidaka, 10cm tervola (iz leta 1985) in 10 EFE zidaka in omet ter fasada. Zanima me, ali bi parno preveč zapru zid, če bi na fasado dal še 12 cm stiroporja, ter izoliral balkone? Bojim se, da bi tervol v steni začel gniti.

Toplotni mostovi pri hiši so seveda pri AB ploščah ki s čela niso izolirana ter balkona.

Ali je zadosti, če so špalete oken izolirane z 2cm bakelnim ploščam? (drugače so samo ometana).

Iščem po internetu pa nikjer ne najdem podatka izolativnosti troslojnih oken debeline 68 mm proizvajalca Lesene. Narejene so bile L. 90 in me zanima, če še zagotavljajo "današnji standard"
 

Skrbnik NEP, 20.06.2017, 00:00:00 Tri vprašanja ste postavili: 1. Za paropropustnost na novo narejene fasade 8+ 12 cm EPS) je potrebno preveti z izračunom. To vam brez težav naredi proizvajalec EPS. 2. Te plošče (predvidevam, da mislite na Weber super 20) so 2 x bolj izolativne od belega EPS (torej 2 cm = 4 cm belega EPS). Bolje to, kot nič. Predlagam več. Nekaj cm lahko pridobite ko odštemate omet na špaleti, še več, pa če odštemate še 5 cm zidu. Problem bo zgoraj na betonski prekladi, spodaj pod poličko pa običajno ni težav. Druga možnost pa je, da v max. meri prekrijete okenski okvir. Na treh straneh brez težav, spodaj pa bo potrebno štemanje. 3. Poglejte na razpis Eko sklada za subvencijo. Tam so vsa okna opisana s karakteristikami. Še bolj enostavno je, da pokličete proizvajalca.

Kopalnica v mansardi je nad spalnico v pritličju.Kako zvočno izolirati odtočno cev ,cev je brezšumna in speljana ob steni spalnice?Ali je stirodur dobro zvočno izolativen? Hvala
 

Skrbnik NEP, 15.04.2017, 00:00:00 V članku o zvočnih mostovih (http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Zvocni_Mostovi_Maj_2014.pdf) je razvidno, da se zvok prenaša na 5 načinov. Za vas je najpomembnejše, da zid (in omet okrog vertikale) nikoli ne pride v stik s cevjo. Enako velja za prehod skozi AB ploščo, kot tudi pri vseh tlakih. Optimalo je, da cev popolnoma ovijete z nečim (izolacija, karton,...) v debelini vsaj 1 cm (lahko več).

Pozdravljeni
Zanima me s čim izolirati AB mansardno ploščo (ogrevano stanovanje proti neogrevani podstrehi).
Ali je to lahko stiropr, neopor? Sicer podstreha ni pohodna vendar vseeno, zakaj ne bi dal enako izolacijo kot na fasado tudi na podstreho? Ali je v primeru uporabe stiroporja ali neoporja vseeno potrebna parna ovira, kljub AB plošči?
Hvala in lep pozdrav, Benjamin Marolt
 

Skrbnik NEP, 15.04.2017, 00:00:00 V Priročniku URE in OVE (http://nep.vitra.si/datoteke/URE-OVE_prirocnik_2016.pdf) je eno poglavje posvečeno toplotni izolaciji ovoja stavbe. Uporabite lahko laterokoli izolacijo, izbor bo odvisen od uporabnosti (pohodna, nepohodna). Parna ovira na AB plošči ni potrebna, ni pa napaka.

Pozdravljeni
Z ženo bova gradila hišo na zelo osončeni parceli (Petkovec nad Logatcem, nadmorska višina 645m).
Južna stena bo precej zastekljena, zato me zanima kolikšen napušč narediti, da bo poleti nudil senco pozimi pa pustil soncu v hišo. Višina od tal do napušča bo 2,5 m. Zastekljeno bo od tal do višine 2,1 m.
Po internetu sem zasledil samo govor o primerno velikem napušču, kolikšen pa naj bi ta bil pa nisem našel. Prosim za nasvet oziroma za kontakt nekoga ki naju bo pravilno usmeril.
Hvala in lep pozdrav, Benjamin Marolt.
 

Skrbnik NEP, 15.04.2017, 00:00:00 Enostavnega odgovora ni. V priročniku URE in OVE je 10 zadetkov na besedo "napušč". http://nep.vitra.si/datoteke/URE-OVE_prirocnik_2016.pdf

Pozdravljeni!
Smo pred gradnjo lesene hiše, vendar se ne moremo odločiti, kakšen konstrukcijski sistem izbrati. Blizu nama je masivna gradnja, torej iz vidnih zunanjih brun, vendar pa imava pomisleke, ki se tičejo parne ovire v notranjosti. Malce sporno se nama zdi, da celotno hišo na notranji strani (npr. kameno volno) oblečeš v polivinil, saj se na ta način nabira vlaga. Je takšna gradnja sploh primerna za trajno bivanje in ali obstaja kakšna bolj naravna varjanta, ki diha, hkrati pa ostaja sistem isti - bruna z notranjo izolacijo.
 

Skrbnik NEP, 22.12.2016, 00:00:00 Tehnične dileme ne sme biti. Vsi sistemi lesenih stavb so atestirani in neproblematični. Tu je smiselno zaupati izvajalcem (proizvajalcem). V Priročniku URE + OVE http://nep.vitra.si/datoteke/URE-OVE_prirocnik_2016.pdf so v točki 3 razdelane tudi lesene hiše in povezave na video posnetke. Na portalu NEP Slovenija pa je moč najti lesene hiše, ki jih je moč obiskati. Kot boste videli, je toplotna izolacija lahko na obodni steni zunaj, znotraj, na obeh straneh ali vmes. To je bolj odvisno od vašega okusa in ali gradite hišo zase (les znotraj) ali za sosede (les zunaj). Vsekakor pa vam predlagam, da boste hišo postavili na temeljno ploščo.

Pozdravljeni. povsod je veliko primerov napačne izvedbe strehe, stika zunanje stene z ostrešjem. Nikjer pa ni slikovno razločno, jasno prikazana in razumljivo obrazložena pravilna izvedba izolacije, da ne pride do toplotnih mostov. Prosim za navodila
 

Skrbnik NEP, 14.12.2016, 00:00:00 Odgovori so v članku: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Strehe.pdf

Lepo prosim,če mi nekdo lahko razloži ,zakaj
je pri izračunih porabe ir ogrevanja navedena cena kwh 0,12 € in ne n.p.0,2o € kot je stvarno Hvala lepa in lep dan


 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 S cenami (pravimi) je res križ, zato so te vedno približne. Osebno že dlje časa uporabljam ceno 16 centov za 1 kWh. Prav pri ceni elektrike je veliko variabilnih postavk, ki dvigajo ali spuščajo ceno. Nekatere pa so fiksne. Pri IR panelih sem - mogoče premalo kritično - povzel ceno 12 c po izračunu, ki ga je naredil prodajalec. Kot razumem je izhajal iz predpostavke za koliko se podraži gretje z IR paneli, če se vsem porabnikom elektrike doda še tega. Je pa res ob naši strukturi cene težko določiti pravo ceno.

Zanima me, kdo mi lahko pomaga pri iskanju in svetovanju pri odpravi toplotnih mostov pri novogradnji. hvala!
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Toplotni mostovi so posledica neznanja (projektanta, izvajalca, nadzornika, lastnika). Bistvo vse ga je, da se toplotnih mostov sploh ne naredi. Več v članku. http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotni_Mostovi_November_2014.pdf

Adaptirali bomo pritlično trosobno stanovanje. Želeli bi enostavno, čisto- brez pepela in čim manj prahu, ekonomično in racionalno gretje.
To gretje se sliši preveč dobro, da bi bilo res. Prosimo za čim hitrejši odgovor, ker smo tik pred odločitvijo : kakšno ogrevanje z najmanjšimi investicijskimi stroški.
miška
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Odkar imamo enostavno IR stropno ogrevanje ne svetujem talnega električnega ogrevanja. Pravzaprav le redko svetujem talno gretje. To je v vseh primerih dobra rešitev (imam ga tudi sam), ima pa eno veliko slabost. To je toplotna akumulacija. Ko meni začne zimsko sonce ogrevati prostore, jih moram zaradi akumulirane toplote hladiti skozi okna. IR paneli nimajo nikakršne akumulacije, dejansko delujejo kot talno gretje, upoštevajo vse dobitke sonce, kuhanja, bivanja saj imajo termostat, ki odreagira na razliko 0,2 stopinje C. Predvidevam, da je investicija v IR panele najbolj konkurenčna.

Spoštovani !
Pred dobrim letom smo izolirali (fasado in streho s stiroporom z dodatkom grafita) in so nam odvod strelovoda namestili POD fasado. V zadnjem času pa se po medijih govori, da lahko v primeru udara strele v strelovod pride do vžiga stiropora in s tem požara.. Kdo odgovarja za to napako in kaj lahko etažni lastniki naredimo ?
Vljudno prosim za odgovor, ker nas zadeva močno skrbi.
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Tega področja ne poznam. Vprašajte na gradbeno inšpekcijo ali pa kakšnega projektanta strelovodov.

Prosim za mnenje ali je res, da se ne izplača delati fasadnega izolativnega ovoja na stavbi, ki nima urejene zadovoljive hidroizolacije, ker je bila zgrajena v letih 1974. Ali je res možnost, da se zaradi kapilarne vlage, ki jo taka stavba vleče iz tal (zemlje), že po nekaj letih pojavi plesen na stenah, ker se kapilarna vlaga ne odvaja zaradi ovoja fasade?. To trditev mi je predstavil zanaec, v katero pa precej dvomim. Smo pa v bloku pred tem, da izvedemo temeljito energetsko sanacijo stavbe. Če bi bilo to res, se verjetno ne bi izvajale sedacelo iz EKO sklada subvencionirane obnove na starejših stavba, saj vemo, da se stavba ne da preprosto dvigniti, da bi se na temeljih izvedla pravilna hidroizolacija.
Hvala za odgovor !
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Vlaga je seveda problem vsake stavbe - izolirane ali neizolirane - ob tem je potrebno ločiti zunanjo in notranjo vlago. Rešitev je več (za vsako bolezen raste rožica), kar pomeni, da je vedno moč najti načine za toplotno izolacijo starejše hiše. Vaš znanec ima prav v smislu, da je potrebno rešiti problem vlage pred izdelavo toplotne izolacije. Druga možnost je seveda ta, da se s toplotno izolacijo prilagodimo vlagi. Rešitev je veliko.

Pozdravljeni,

zanima me vaše mnenje glede primernosti električnega talnega gretja (trakovi) kot edinega vira ogrevanja za vrstno hišo s stališča primernosti, učinkovitosti ter predvsem stroškov, saj začetna investicija je dosti nižja v primerjavi s plinom ter toplotno črpalko. Hiše je letnik 1962 ter bo popolnoma adaptirana (streha, fasada itd.), tako da so možnosti za izbiro ogrevanja še odprte. V dveh kopalnicah bi dodali ali IR panela ali pa električni radiator (lojtro).

Lep pozdrav
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Odkar imamo enostavno IR stropno ogrevanje ne svetujem talnega električnega ogrevanja. Pravzaprav le redko svetujem talno gretje. To je v vseh primerih dobra rešitev (imam ga tudi sam), ima pa eno veliko slabost. To je toplotna akumulacija. Ko meni začne zimsko sonce ogrevati prostore, jih moram zaradi akumulirane toplote hladiti skozi okna. IR paneli nimajo nikakršne akumulacije, dejansko delujejo kot talno gretje, upoštevajo vse dobitke sonce, kuhanja, bivanja saj imajo termostat, ki odreagira na razliko 0,2 stopinje C. Predvidevam, da je investicija v IR panele najbolj konkurenčna.

Pozdravljeni,

V večstanovanjski hiši (iz l.1928) izvajam prenovo stanovanja in sem v fazi, ko bo za zamenjati okna ter izdelati trajnejšo rešitev ogrevanja (trenutno je na staro lončeno peč). V mislih sem imela PVC okna in kamin na pelete z vodnim zologovnikom. Ali obstajajo denarna sredstva iz kakšnega sklada s katerimi bi to lahko lažje izvedla? Na kaj moram biti pozorna oz. kje lahko dobim več informacij?

Najlepša hvala za odogovor.
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Eko sklad ne daje subvencij za PVC okna, daje pa subvencijo za kamin na pelete z vodnim zalogovnikom. Več v pravilih razpisa.

Pozdravljeni,
Imamo z nadstreškom pokrit večji balkon cca. 25 m2. Seveda je nadstrešek na stebrih.
Zaradi premahnega stanovanja, želimo podzidati polovico balkona, da dobimo dodatno sobo in naredimo fasado na celotno hišo. Pri tem pa smo naleteli na vprašanje, kako se stebrom izogniti, oz. Jih obdržati kljub zidanju s ytongom (debeline 30 cm)
Ali je med materiali potrebna kakšna izolacija in katera?
Hvala.

 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Stene so en del zgodbe, drugi pa so tla sedanjega balkona (so v zraku, je spodaj prostor) in strop sedanjega balkona. Rešitev je več, se pa pri taki gradnji zelo hitro naredijo napake. Na portalu NEP Slovenija je ta del opisan v več člankih.

Sem pred postavitvijo nizkoenergijske hišice in bom kombiniral centralno gretje (toplovodni kamin) s sončnimi kolektorji v skupnem zalogovniku ali samo bojlerju za sanitarno vodo.
Pozimi v hiši kurim in se sprašujem, ali toplota uhaja iz zalogovnika preko izmenjevalca do kolektorjev na strehi v dolgi mrzli zimski noči.
Strokovnjaka sprašujem, kako je to tehnično razrešeno. Ali funkcijo opravi že mirujoča obtočna črpalka v solarnem krogu?

Hvala za odgovor in lep pozdrav
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Če se prav spomnim, sem vam že odgovoril po telefonu. Rešitev je protipovratni ventil.

Spoštovani,

Na primorskem bi rad novo streho popodil z opečno planeto in nanjo polozil stirodur. Zanima me ali je stirodur primeren kot izolacija ( paropropustnost) , je potrebno pod njega položiti parno oviro,zaporo.

Lp, Robert
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Premalo podatkov za uporaben odgovor. XPS je seveda popolnoma primeren material za toplotno izolacijo, parno oviro se spodaj montira v odvisnosti od konstrukcije, rezervno kritino zgoraj pa praviloma vedno. Pri vaši strehi (če jo prav razumem) bodite pozorni na toplotne mostove.

V novozgrajeni hiši so nam omarico z razdelilnikom cevi za centralno ogrevanje z radiatorji, ki pride iz kurilnice v nadstropje postavili v eno izmed sob. Kurjavo imamo na drva tako da temperatura vode večkrat preseže 55C pri tem pa začnejo posamezne cevi ki gredo od razdelilnika h radiatorjem smrdeti saj se izolacija okrog cevi dejansko topi in se v sobo sproščajo plini ob topljenju te izolacije. V eni izmed trgovin so mi rekli da se to dogaja ker imamo kurjavo na drva, izolacija pa se menda topi že pri cca80C. Kako je možno da so cevi za centralno ogrevanje izolirane z tako izolacijo ki niti 100C ne prenese in sprošča prav gotovo strupene pline v sobo. V sobi spi oče in ker smradu ne voha ga to ne skrbi...mene pa zelo! Koliko ljudi se spi v takem prostoru?
Kaj narediti? Sama sem razmisljala da glede na to da gre za zunanjo steno da bi jo prevrtali in naredili prezračevanje iz notranje strani pa nekako nepredušno zaprli?
Klicala sem že na ZAG če je možno ugotoviti ali je ta smrad nevaren pa sem dobila odg da je to zelo težko izvedljivo oz prinese s sabo zelo velike stroške.
Hvala za nasvet
Lp
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Problem sva rešila preko Emaila.

Pozdravljeni!
Doma smo iz predvidenega balkona naredili sobo. Problem je v tem da sta dva betonska stebra od zunaj obložena le z kamnom in betonska preklada med stebri ni izolirana iz zunanje strani na njej so pa skatle od rolet. Iznotranje strani je omet. Posledica je plesen vse okrog oken.
A je edina rešitev te težave izolacija iz notranje strani? Kaksna in v kakšni debelini bi morala biti glede na to da se nahajamo v kopru.
Debelina bi morala edino biti omejena z debelino okvirja oken ali predlagatel zamenjavo oken z manjšimi?
Najlepša hvala
Lp
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Kar kompleksno vprašanje, čeprav gre le za en "navaden" balkon. Izolacija gre seveda lahko zunaj in znotraj, veliko se da narediti s prezračevanjem. Na NEP Slovenija je med različnimi članki kar nekaj uporabnih rešitev za vas.

Pozdravljeni!
Ker želimo prihraniti prostor v dnevni sobi, bi dimnik za kamin z izolirano RF tuljavo in zunanjim betonskim plaščem vgradili v zunanjo steno (porotherm 30+15cm grafitnega stiropora). Je to dovoljena praksa pri NEH? Plašč bi bil zunaj poravnan z zidom.
Drugo vprašanje se nanaša na preboje. Naj speljemo dovod zun. zraka pod temelji (7m) ali s prebojem zunanjega zidu? Tudi čistilna vratca dimnika bi imeli na zunaji strani zidu zaradi čistoče.

Na prvi pogled je odločitev logična, vendar želim mnenje strokovnjaka. Iščemo rešitev, ki je v praksi z nekaj truda izvedljiva, kot se za NEH spodobi.
Najlepša hvala!
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 NEH in PH stavbe naj bi bile brez kaminov, saj je pri kaminu težko doseči zrakotesnost. Če pa že "mora biti", potem je vaše razmišljanje dobro. Na trgu se dobijo zrakotesni kamini, lahko pa seveda montirate "navadnega" in se sprijaznite s prepihom. Točnega položaja dimnika iz vašega opisa ne razumem najbolje. Idealno je, da je samostojen zunaj toplotnega ovoja stavbe in sploh ni nujno, da je zidan (kovinski so čisto OK). lahko je tudi skrit v zid, v tem primeru je idealno, da imata zid in dimnik enak "U", torej enako toplotno izolativnost (načeloma bi morala biti pri dimniku debelejša). Še zrak za kurišče. Sklepam, da bi bil LAS dimnik (zrak do kurišča prihaja skozi dimnik) idealen.

Gradimo stanovanjsko hišo dimenzije 8*6m, v kurilnici bi imeli poleg ogrevanja z TČ tudi manjši štedilnik z toplotnim izmenjevalcem za pomoč pri ogrevanju stanovanjske hiše. Nadalje pa bi v pritličju želeli imeti v dnevnem prostoru kamin s katerim bi ogrevali odprt prostor med kuhinjo, jedilnico in dnevno ter tudi del mansarde v viških, ko ne bi kurili za ogrevanje. Zanima me ali obstaja možnost, da se obe kurilni napravi priklopita na dimnik z eno tuljavo in sicer bi bila razdalja med priklopoma nekje 3 m in ali bo tako sistem deloval, ali bi bilo potrebno zadevo priklopiti tako, da bi imel dimnik dve tuljavi. Hkrati me zanima še kakšen bi moral biti premer dimnika za takšno ogrevanje in kakšna bi bila primerna moč ogrevalnih naprav za zgoraj navedeno kvadraturo in izvedeno talno gretje.

Hvala.
 

Skrbnik NEP, 06.12.2016, 00:00:00 Dimnik je lahko en sam, vse postalo pa je (so)odvisno. Moč ogrevalnih naprav se določi na podlagi toplotnih izgub na ovoju stavbe. Orientacijsko (ampak res in zgolj orientacijsko) velja, da naj ima kurilna naprava moč 1 kW za ogrevanje 10 m2 (brez ogrevanja sanitarne vode). Premer dimnika se določi na podlagi moči ogrevalne naprave, položaja dimnika v stavbi in energenta.

Pozdravljeni, jaz sem zastavil prejšnje vprašanje.
Zanima me kakšna (koliko cm) izolacija balkona bi bila potrebna da ne bo mrzlo glede na to da bo podaljšan bivalni prostor. Stopnica me ne moti, mogoče pa bodo tudi spodnji sosedi dovolili da se z njihove strani da izolacija na strop balkona. Lahko vam pošljem sliko balkona, če mi date mail.

LP

Pozdravljeni,

Trenutno imamo zaprt balkon z navadnim steklom na vodilih. Balkon je pa oblečen z lesom. Notranja balkonska vrata in okno sta stara, lesena.

Radi bi notranje okno + balkonska vrata umaknili. Zrušili 1m2 poličke pod oknom in naredili prost prehod na balkon katerega bi izolirali + nova troslojna okna.
Zanima me najboljši postopek, ali se okna najprej montirajo, potem izolacija ali obratno? S prve strani bo ob strani potrebno zapret z vsake strani cca 15cm odprtine (pozidat, ali naredit iz PVC-a (od okna)? Sosed zgoraj ima zaprt balkon, spodaj pa je odprt.
Se vnaprej zahvaljujem za odgovor. Približna cena za zasteklitev balkona in izolacijo 2x2m balkon.Okna cca 2 x 140. Ob straneh ni nojno da se oba krila odpirata.
 

Skrbnik NEP, 15.06.2016, 23:41:53 Na preveč konkretna vprašanja ne morem odgovoriti brez da bi videl situacijo. Opozarjam na to, da bi morali pred vsemi deli narediti toplotno izolacijo spodaj. Ena možnost je na stropu spodnjega soseda, druga na vašem tlaku, kjer pa bo takoj nastopil problem glede višin.

Imate izkušnje z termoizolacijskimi barvami za notranje prostore in za fasado. Kako se obnesejo?
Hvala
 

Skrbnik NEP, 18.05.2016, 21:34:45 Osebno jih priporočam le znotraj (na fasadi ne vidim smisla) in še to le v primeru, da se plesen pojavi le tu in tam. Proizvajalci obljubljajo marsikaj, dejanska vrednost teh barv pa je, da dvignejo toploto zidu (na ometu) za 1.5 - 2 stopinji Celzija. Včasih je to že dovolj, da se zmanjša ali celo odpravi kondenzacija notranje vlage na zunanjem zidu. Če ni kondenzacije ni plesni.

Pozdravljeni,
nad cca. polovico ogrevane kurilnice se nahaja terasa, ki je obložena s folijo za parno zaporo, toplotno izolacijo Neo super 100 debeline 9cm, ločilnim slojem, cementnim estrihom 5-6cm, slojem hidro izolacije in zaključnim slojem keramike. Predvidevam, da je izolacije premalo (problem je bila višina), zato nameravam dodati na strop kurilnice še 7cm grafitnega EPSa. Zanima me, ali je to ustrezna rešitev, glede na to, da bomo na strop kurilnice pritrjevali razdelilnike za prezračevanje (rekuperacija)? Ali mora biti debelina zgornje in spodnje izolacije skupaj enak debelini fasadnega sloja? Ali obstaja boljša rešitev?

Lp Aleš Š.
 

Skrbnik NEP, 10.05.2016, 12:21:04 Potreba po dodatni toplotni izolaciji stropa kurilnice izhaja iz problema, ki ga rešujete. Predvidevam, da zamakanja iz terase sploh ni, prav tako ni plesni. Torej so problem (pre)velike toplotne izgube skozi strop. Te je smiselno določiti koliko velike so (vsaj približno) in potem to primerjati s ceno investicije. Debelino izolacije (če jo je sploh smiselno dati) določite neodvisno od zgornje izolacije. Pritrdila so načeloma neproblematična, če boste uporabili vijake za beton. Če pa boste uporabili vložke, je smiselno te vstaviti v beton pred izdelavo izolacije. Ne pozabite pa na požarno varnost.

Spoštovani,
se opravičujem za nejasnosti, zato nekaj pojasnil. Balkon nameravamo pozidati s siporeksom na levi in desni strani, s sprednje strani pa bo ograja iz kovine. Višina siporeksa bo enaka višini ograje. Če prav razumem na zunanjo steno stavbe nalepimo fasadni stiropor 20cm in skozi njega sidramo siporeks pozidavo. Enako ponovimo na strani stebra. Problem pa imamo, ker zidarji želijo pozidati siporeks na golo betonsko ploščo in ne na položeni XPS, kot izolacijo tlaka (pravijo, da potem stene nič ne drži). Ali to lahko naredijo, ozi. bi bilo v tem primeru bolje narediti estrih in na njega postaviti siporeks? Če prav razumem toplotno izolacijo balkona, se ta nasloni na že postavljen fasadni stiropor?
Pri Siki so nam svetovali najprej parno zaporo na betonsko ploščo balkona, nato XPS izolacijo, na njo estrih, na njega odkapno pločevino in HI iz Sike in nato keramika.
Suzana

Spoštovani,
Imamo dilemo pri pozidavi in izolaciji balkona. Pod njim se nahaja ogrevani bivalni prostor, zato iščemo ustrezno rešitev za toplotno izoliranost (sliko sem poslala na e-naslov). Bočni del (med stebrom in steno) nameravamo pozidati s siporeksom (12,5cm), zato nas zanima ali je potreben diletacijski sloj med steno in siporeksom ter med stebrom in siporeksom? Koliko naj bo ta debel in kako bo pozidava iz siporeksa v tem primeru fiksirana v steno in steber? Zid bo z zunanje strani oblečen v fasado 20cm EPS. Prav tako me zanima, ali naj se TI balkona (17cm XPS) dotika stanovanjskega zidu in mora biti na njega položen fasadni stiropor (20cm), ali najprej EPS in na njega naslonjena izolacija balkona iz XPSa? HI rešitev bo izvedel izvajalec Sike.
Suzana

 

Skrbnik NEP, 06.04.2016, 09:47:27 Malo je nejasno kaj nameravate narediti. Nekako sklepam, da boste balkon zaprli s siporexom. Ni jasno ali na vseh 3 straneh in v kakšno višino (po vsej višini ali le ograja). Dilatacija siporex stene z zunanjo steno stavbe je nujna, saj bo v nasprotnem ta siporex zid hladilno rebro. Pri 20 cm izolaciji osnovne hiše, naj bo dilatacija te stene vsaj 15 cm, še bolje 20 cm. Pri stebru ta dilatacija ni potrebna, a pozor. Steber bi moral biti izoliran vsaj pol metra visoko z enako izolacijo kot stena (torej 20 cm), prav tako bi moral siporex zid "stati" na 20 cm debeli izolaciji tal balkona (da se hlad ne prenaša v spodnje ogrevane prostore). Enak sistem bi moral biti zgoraj, če bo nad balkonom tudi ogrevan prostor (drugače pa ne). Fiksiranje je običajno spodaj in zgoraj (če po stena pozidana do vrha), v nasprotnem pa v steber in zid. Običajno se fiksira s kovino. To je lahko L profil skrit pod toplotno izolacijo, lahko je tudi armatura (običajno fi 6 - 8 cm), ki poveže siporex steno z ostalimi elementi. Pa ni potrebno pretiravati. Tla (torej tlak na balkonu) naredite na koncu, ko je zgoraj vse končano. Sprašujete o tesnjenju (izvajalec Sike) kar težko svetujem, saj ne vem kako natančno bo balkon narejen. Če bo popolnoma zaprt z zidom tesnjenja ne potrebuje. Če pa bo deloma odprt je še vedno smiselno, da se prvo naredi fasada do tal (a brez zaključnega sloja in armaturne mrežice). Potem se položi toplotna izolacija balkona in tesnilno plast (torej prekritje toplotne izolacije) dvigne na fasado izolacijo za cca 10 - 15 cm). Ta cokl se kasneje prekrije z armaturno mrežice fasade, naredi fasado (torej končni zaključni sloj), nanj pa gre cokl iz keramike, ki jo boste (verjetno) položili po balkonu. Kot rečeno zelo težko konkretno svetujem, ker ne poznam podrobnosti.

zdravo,

v večstanovanjski stavbi je v stanovanju 1/2 balkona pregrajena z siporex zidaki debeline cca 10cm(soba povečana na balkon). Stena je pozimi zelo hladna. Znotraj bi jo izoliral vendar je v bližini že okno. Prostora je 25mm. Zanima me, če bi bilo smiselno na steno znotraj pritrditi stirodur 12mm ter preko tega knauf plošče 12mm. Potrebujem tudi parno zaporo? Koliko bi s tem dejansko pridobil glede na to da se povsod priporoča debelejša izolacija.
Stena je velikosti 2500 x 1150mm

Hvala
Lp
 

Skrbnik NEP, 05.04.2016, 20:15:10 Teh 12 mm je praktično enako nič. Ker ne poznam celotne situacije sklepam, da imate problem tudi spodaj (torej tla balkona) in zgoraj (vaš strop). Sklepam, da tu ni toplotne izolacije. če bi želeli narediti kaj koristnega, bi morali izolirati tudi tla in strop. Za to zunanjo steno pa mogoče razmislite, da siporex podrete, naredite pa leseno steno enakih debelin. Res je, da se priporočajo večje debeline izolacije. A če nimate težav (torej plesni) je vprašanje če se vam sploh splača razmišljati o tako nepopolnih rešitvah.

Na že obstoječo teraso z streho,ki je del hiše bom vgradil montažne stene, da bom pridobil prostor" stopnišče".Zanima me kakšna debelina sten z izolacijo je priporočljiva? konstrukcija sten bo iz lesenih lamel deb.6cm,širina "odvisna od izolacije",vse skupaj bodo povezovale osb plošče,, na zunanji strani widival plošče, ,na notranji pa mavčne plošče. In pa kakšne folije uporabiti na zunanji strani in notranji? Kako narediti stik nove in stare zunanje stene? hvala
 

Skrbnik NEP, 31.03.2016, 16:08:34 Preveč kompleksno vprašanje, ki presega poslanstvo te rubrike. Možno je svetovanje pri vas doma (na tej hiši) ali v moji pisarni (prinesete fotografije). Če se odločite za mi pišite na info@vitra.si. V tem primeru bom potreboval še podatke o sedanji (bodoči) izolativnosti fasade obstoječe hiše ter podatke o ogrevalnem sistemu.

Pozdravljeni,

zanima me kdo mora plačati strošek za dimnikarko storitev: storitev v kompletu (letni pregled in meritev emisij dimnih plinov) za male kurilne naprave. Lastnik ali najemnik?

Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem!


 

Skrbnik NEP, 15.03.2016, 08:53:40 Odgovor bi moral biti opredeljen v najemni pogodbi. Če ni, bi bilo logično, da za to poskrbi lastnik. A logika in pravo gresta lahko tudi po različnih poteh. Ne poznam pa dovolj zakonodaje (recimo o požarni zaščiti ali kakšna okoljska zakonodaja), ki bi to eksplicitno zahtevala od lastnika.

Pozdravljeni,
Po obnosi starejše hiše (nova okna, fasadni ovoj, notranja rekonstrukcija),
nove ploščice na terasi, nadstrešek nad teraso (spodaj je bivalni prostor) se je na stopu pod teraso
pojavil kondenz. Očitno pri obnovi terase ni bilo položene dovolj toplotne izolacija.
Kakšne so možnosti rešitve nastalega problema. Bi zgolj dodatna izolacija stropa pod teraso zadostovala. Zračenje je problematično zaradi dnevne odsotnosti.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
M. Penic

 

Skrbnik NEP, 14.03.2016, 20:26:08 Podatki so preskopi za konkretno svetovanje. Načeloma pa lahko notranja toplotna izolacija stropa pod teraso reši ta problem. Tu opozarjam predvsem na možne težave, to je toplotne mostove, ki nastanejo na stikih.

Pozdravljeni.
Pri poplavi ponudnikov PVC oken se srečujemo z različnimi železnimi ojačitvami v samem okvirju okna. Vgrajuje se od kvadratnih cevi, L, U in C profilov, itd... Zanima me koliko pozornosti polagati na te ojačitve, koliko so pomembne, kaj je boljše, kaj je slabše, itd... Iščemo PVC okna za hišo letnik 74, ki je grajena iz opečnatega modularca, ki je bil tedaj prisoten na tržišču. Kako daleč je smiselno gledati na samo Uw, Ug in Uf glede na ceno okna za objekt ob predpostavki, da ima objekt trenutno 4cm zunanje izolacije, v nekaj letih pa je planirana "nadgradnja" z dodatnimi 12 do 15cm? Gre pa za hišo, ki ni npr. nizkoenergetska ter tudi nima pogoja, da bi postal ob nekem smiselnem finančnem vložku in se ogreva na lesno biomaso (kotel na vpihovanje z lambda sondo).
 

Skrbnik NEP, 07.03.2016, 10:33:51 Izbor "prave" ojačitve je odvisen od velikosti okna (dimenzije) in teže krila. Pogovorite se s ponudniki (to nikoli ne škodi) kakšne velike teže pa temu ne posvetite. Več pozornosti je potrebno posvetiti ostalim stvarem, pri tem je sama energetska kvaliteta še najmanj pomembna. Glede na stanje hiše (4 cm izolacije) in poceni ogrevanje (drva) bi rekel, da naložba v zelo izolativna okna ni smiselna. Že najslabša, ki se dobijo (U stekla je 1.1) bodo okrog 3 x boljša od sedanjih. Več razmisleka pa predlagam pri ostalih stvareh: zvočna izolacija, vgradnja na RAL sistem, izbiro "pravih" senčil na zunanji strani, montažo komarnikov, zunanje poličke, toplotna izolacija špalet,, kako se bo izolirala betonska preklada,... Preverite možnost montaže novih oken popolnoma ven (na zunanjo linijo zidu), tako bodo okna že pripravljena počakala novo fasado. Več v članku: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Vgradnja_Oken.pdf

Pozdravljeni,
razmišjamo o kompletni sanaciji 30let stare montažne hiše.Stvari so nam bolj ali manj jasne , je pa nekaj neznank glede fasade.

Hiša je K+P (Klet - neogrevana , P-stanovanjski del ogrevan, mansarde ni. Hiša ima bivalni del dodatno izoliran s 5 cm fasado(stiropor?). Strop(podstrešje-nebivalno) je izolirano s cca 8 cm steklene volne.

Pri sanaciji bi menjali komplet stavbno pohištvo (okna, vrata), na podstrešje dodali cca 20cm ustrezne izolacije , (npr:stek.volne), K+P pa bi "oblekli" v ustrezno izolacjo(npr.15 cm stiropor,..).
K je zidana in deloma pod zemljo(na eni strani hiše),...ostale 2/3 je v celoti nad zemljo---in tu izvedba fasade načeloma ni problematična.
Neznanka nam je izolacija bivalnega dela(P).Sestava osnovne stene je približno taka "mavčna plošča(10mm)-poliuretan(60mm)-mavčna plošča(10mm)-zrak(13mm)-azbestna plošča(8mm)....je pa dodatnih(od novega!) še cca 5 cm izolacije(stiropor).
KAko je s prehodom vlage ,....skrbe nas kondenzacija ob zunanji azbestni plošči(plast zraka).
V originalni dokumentaciji je razbrati ,da so zunanje salonitne plošče zaradi zaščite pred zun.vremenskimi vplivi, v plasti zraka pa je omogočeno konvekcisjko prezračevanje. ...

Zanima nas kakšna bi bila pravilna sanacija/izvedba dodatne izolacije za omenjen objekt.
 

Skrbnik NEP, 02.03.2016, 20:50:34 Optimalno je, da vprašate za rešitev firmo, ki je naredila to hišo (recimo Marles, Jelovica). Če to ni možno, pa je potrebno k dodatni toplotni izolaciji ovoja pritličja (to je vaše vprašanje) pristopiti natančno, plast za plastjo. Upravičeno vas skrbi kondenzacija ob zunanji azbestni plošči (plast zraka). Ta plast zraka je namreč prezračevana fasada, kar je tehnično super rešitev, le dodatna toplotna izolacija na azbestno ploščo je čisti nesmisel. Torej vam tudi obstoječih dodatnih 5 cm ne koristi nič (če vse skupaj prav razumem). Trenutno vidim tri možnosti, za vse tri vam mora projektant (ali pa tehnična služba proizvajalca toplotnih izolacij) narediti izračun na konkretno rešitev. 1. V 5 cm prostor (med gips in azbestno ploščo) vsujete (bolj natančno: vpihate) kroglice stiroporja, Druga možnost so celulozna vlakna. V tem primeru bi imeli 16 cm izolacije, zaključni sloj (na azbestni plošči) le pobarvate 2. Na rešitev 1 dodaste še cca 5 cm izolacije (do 20 cm), kar bi bila dobra osnova za lep zaključek fasade. 3. Odstranite azbestne plošče in dodatno izolirate fasado. Zaključni sloj je "normalen" ali pa naredite novo prezračevano fasado. Teoretično s starimi azbestnimi ploščami, praktično pa z nekim drugim materialom, lahko tudi lesom. Kot rečeno. Za vse rešitve mora projektant preveriti paropropustnost.

Spoštovani,
obnavljali bomo hišo, staro 50 let. 3 etaže (K+P+M), skupaj 300 m2. Poleg zamenjave stavbnega pohištva bomo izolirali zunanje stene ter mansardo/streho.
Na hišo je priključen mestni plin.
Zanima me, kateri so razlogi za in proti postavitvi ogrevanja hiše (vključno s sanitarno vodo) s toplotno črpalko oz. gorilcem na mestni plin (kondenzacijski kotel).
Najlepša hvala za mnenje!
Lep pozdrav,
Gorazd
 

Skrbnik NEP, 27.01.2016, 18:44:04 Z nižanjem cene kurilnega olja je začel izgubljati prednost mestni plin. Trenutno imata oba (torej kurilno olje in mestni plin) energenta podobno ceno (za kWh koristne energije. Električna energija pa je trenutno 16 centov za kWh. Argumenti za/proti plin: Ni problema s hrupom zunanje enote, ki je pri TČ lahko kar težavo (za lastnika ali pa sosede) Cena kWh koristne energije je okrog 7.5 centa/kWh Ne potrebuje "nič" prostora (se montira na steno) Potreben je odtok kondenzata, potreben je tudi poseben dimnik. Do moči 11 kW gre lahko na fasado, a za 300 m2 bo verjetno potreben izpust na streho Tudi pri plinu se predlaga vgradnja hranilnika tople vode. To pomeni manj vklopov na dan, kar je za vsak stroj dobro. Lahko se pričakuje, da bo šla cena plina navzdol (skupaj z nafto), a to so čiste špekulacije. Argumenti za/proti TČ: Ne potrebuje dimnika in dovoda zraka (za gorenje) Vzdrževanje je minimalno (tako časovno kot stroškovno) Subvencija za vgradnjo TČ v ogrevalni sistem do 2.500 € Cena kWh koristne energije je okrog 6 centa/kWh (odvisno od grelnega števila) Načeloma imajo TČ pri visokotemperaturnem ogrevanju (radiatorji) nižje izkoristke od nizkotemperaturnega ogrevanja (talno). A je potrebno preveriti vsak tip posebej. To je to. Pa še dva članka: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plin_Februar_2010.pdf http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotne_Crpalke_September_2013.pdf

Prosim, če mi lahko pojasnite razliko med toplozračnim ogrevanjem in ogrevanjem z infrardečo toploto, takoimenovane IR panele.

Kaj je po vašem mnenju boljše?
Gre za hišo, 200m2, izolirano 10 cm, staro 30 let, z novimi troslojnimi PVC okni.

Vnaprej hvala za odgovor.
Lepo vas pozdravljam.
Milena
 

Skrbnik NEP, 26.01.2016, 19:43:02 Toplozračno (in toplovodno) ogrevanje opisuje medij, po katerem se prenaša toplota ogrevalne naprave do uporabnika. Kamin v dnevni sobi je tipična ogrevalna naprava, ki ogreva toplozračno (pa štedilnik med kuhanjem kosila, pa električna pečica ali električni radiator,...). Drugi tip ogrevanja je toplovodno, ko voda prinese toploto iz kurilnice v radiatorje. Glede na mesto ogrevalne naprave poznamo še talno, stensko in stropno (tudi radiatorsko), glede temperature ogrevalne vode pa nizko temperaturno (običajno talno ali stensko) ter visokotemperaturno (običajno radiatorji ali stropno). Več o prevajanju, prestopu in sevanju toplote preberite tukaj: http://nep.vitra.si/nep.php?nid=130&id=691&fid=2616#fid IR paneli "oponašajo" delovanje sonca. Od mesta montaže (strop ali stena) je odvisno kam (v katero smer in na kateri del prostora) sevajo in ga s tem ogrevajo. Stropno ogreje nas (našo kožo), če smo pod panelom (učinek in občutek je enak, kot če se nahajamo pod svetilkami ali pod infra pečico, ki je bila včasih sestavni del vsake kopalnice). Iz povedanega sledi, da so IR paneli toplozračni način ogrevanja prostorov. Ne glede na izbrani ogrevalni sistem je potrebno vedno upoštevati dva vidika investicije. Prvi je enkratni vložek v sistem, drugi pa delovanje tega sistema (koliko energije in katere potrebuje sistem na leto). Pri IR panelih je zelo nizka (poceni) investicija v sistem, je pa strošek ogrevanja velik (najdražji), to je 16 centov, kolikor stane 1 kWh elektrike. Pri ocenjevanju (cost/benefit) sistema se lahko upošteva še vzdrževanje. V tem primeru je IR sistem favorit, saj ne potrebuje praktično nobenega vzdrževanja. Glede na opis hiše predlagam, da opustite razmišljanje o IR panelih in začnete iskati optimalni sistem v smer toplotnih črpalk, mogoče ogrevanje na biomaso, tudi plinski kondenzacijski kotel (obvezno na mestni plin, če ga seveda imate) je dobra odločitev. V tem času poceni kurilnega olja je tudi to ogrevanje pridobilo nekaj simpatij (je pa res vprašanje koliko časa bo tako stanje). Če se boste po razmisleku še vedno odločali za IR panele, pa prosite vašega izvajalca, da vam da naslove (recimo 10) strank, kjer so to montirali najmanj 3 leta (3 zime) nazaj. Potem jih obiščite (recimo 3) in se pogovorite o njihovih izkušnjah. Vsekakor pa se ne pustite povleči za nos, da vam izvajalec pove, koga pojdite obiskati. Vsekakor se vam splača vzeti nekaj časa in na portalu NEP Slovenija poiskati take stavbe, ki so vam blizu. Izmed 655 jih bo gotovo dovolj, da se boste lahko pogovorili z uporabniki o praktičnih izkušnjah. Te so vedno najbolj verodostojne.

Na Halo TV moje vprašanje ni prišlo na vrsto, zato ga tukaj ponavljam.

Pet blokov nas ima dotrajano skupno lasno kurilnico na olje, ki pa ni v našem bloku. Samo naš blok si želi narediti lastno ogrevanje s toplotno črpalko.

- Ali se lahko samovoljno odcepimo od sedanjega vira ogrevanja, ki je tako ali tako potreben čimprejšnje prenove?

- Ali rabimo soglasje ostalih blokov? V kakšnem deležu mora biti dano to soglasje ostalih blokov?

- Ali lahko samovoljna odcepitev kasneje nosi kakšne pravne posledice?

- Koliko % je dovolj za sklep o spremembi ogrevanja znotraj posameznega bloka?

Hvala, Marko
 

Skrbnik NEP, 26.01.2016, 10:05:31 Kaj več kot načelno razmišljanje vam ne morem dati. Praviloma so vsi odgovori na vaša vprašanja zapisani v vaši pogodbi, ki jo imate stanovalci med seboj ter upravnikom. Pomembno vprašanje je tudi status kurilnice in obveznosti kurilnice do vas (kdo je lastnik, kakšne dolgoročne pogodbe imate,…). Če se boste želeli odklopiti boste (po moje) potrebovali odvetnika. Sam ne poznam nobenega.

Spoštovani,
zanima me, ali se lahko pridobi eko subvencija za izolacijo (oblačenje dimnika z rosfrei cevjo) dimnika. Če se, kakšen je postopek za pridobitev?

Hvala, Bojana
 

Skrbnik NEP, 23.01.2016, 12:03:56 Ttake subvencije ne poznam.

koliko traja po zakonu garancijski rok na izvedbo keramične obloge na terasi pod katero je garaža in še ali se šteje ta keramična obloga na tej terasi kot del konstrukcije, ki podleže daljši garancijski dobi kot izvedba keramične obloge.
lp
 

Skrbnik NEP, 23.01.2016, 12:05:23 Vprašanja niso vezana na energetsko učinkovitost, zato nanje ne morem odgovoriti.

Pozdravljeni!
Na vas se obračam z upanjem, da mi boste lahko pomagali razrešit problem.
Živim v stanovanju v več stanovanjskem objektu. Stanovanje je v pritličju in ima na južni strani 25m2 veliko teraso s svetlo višino 286cm, ki bi jo rada zasteklila. Zasteklitev bi bila narejena večinoma s krili, ki bi jih v poletnem času lahko odprli, da se nebi stanovanje prekomerno pregrevalo. Pozimi pa bi bilo dogrevanje na račun sončne energije itak dobrodošlo.
Nad to teraso je seveda spet terasa, na kateri je na zgornji strani nekih 5cm izolacije.
Zanima me, če je možno izvesti izolacijo stropa na spodnji strani tako, da s tem nebi naredila več škode kot koristi.

Najlepša hvala za pomoč.
Simona
 

Skrbnik NEP, 12.01.2016, 11:51:54 Iz opisa sklepam, da je možno izvesti izolacijo stropa na spodnji strani, se pa sprašujem zakaj (kaj bo dodana vrednost tega). Če pa se vseeno odločite za izolacijo je potrebno le doreči podrobnosti. Načeloma ne bi naredili nobene škode. Osebno vidim dodano vrednost le v primeru (pa še to bolj teoretično), da boste to novo površino (25 m2) uporabljali na polno kot ostale ogrevane površine stanovanja). Odprto ostane vprašanje toplotne izolacije tlaka v novo zastekljeni terasi. Rešitev s krili ni optimalna. Razmislite o senčilih (streha in stene), saj zna biti tudi pozimi (spomladi, jeseni) močno sonce, ki vam bo onemogočilo bivanje zunaj.

Pozdravljeni,
strop med/pod cangami sem izoliral s 40 cm volne. Ker mi je od estriha ostal stiropor (5cm -EPS 100) bi ga položil na cange, na stiropor pa deske ali osb plošče. Zanima me ali je to ustrezno, kako bo s sušenjem volne spodaj, glede na to da bo zaprt prostor, kjer bo ujet zrak? Ali naj pustim dve luknji za prezračevanje?
Hvala za odgovor.
lp!
Simon
 

Skrbnik NEP, 04.01.2016, 07:11:03 Dve luknji v obeh špicah sta nujni, v kolikor nimate drugače rešen odvod zraka iz podstrešja ven. Pa tudi če ga imate, ju vedno predlagam kot dobro rešitev. 40 cm med cangami je dobra rešitev, stiropor (EPS) pa nikakor ne sodijo na vrh volne, kvečjemu spodaj (torej na strop), saj je bolj parozadrževalen kot volna. Deske zgoraj le v primeru, da imate 5 cm zračni prostor med izolacijo in deskami. OSB plošče lahko daste neposredno na izolacijo, OBVEZNO morajo biti paropropustne. Neposredno na izolacijo gre lahko tudi lesnovlaknena plošča. Po njej tudi lahko hodite (odvisno od debeline seveda). Je tudi izolacijska, saj ima lambdo enako, kot stiropor. Ne pozabite z notranje strani (torej nad cangami) toplotno izolirati zid v špici do višine pol metra. Debelina izolacije naj bo enaka debelini izolacije v fasadi (sedanje ali bodoče).

Decembra lani smo naredili tlake in ometali stene. Hiša je zaprta. Vprašal bi kdaj bi lahko, naredili fasado. Ne bi rad, da bi prehitro zaprl hiše s fasado zaradi vlage. Hvala.
 

Skrbnik NEP, 03.01.2016, 12:12:45 Ob skromnem opisu situacije sklepam, da imate okna že vgrajena. December lani pa pomeni december 2015. Naravno sušenje betona in ometa je 1 mm na dan, torej ni strahu, da se hiša ne osuši z notranje strani. Omogočiti morate le odvajanje te vlage iz hiše ven. Najbolj enostavno je skozi skipana okna (vsa, v vseh etažah). Če imate že vodo v notranji instalaciji pa delate prezračevanje skozi okna (3 - 5 x dnevno na prepih, cela etaža, vsakič največ 2 - 4 minute). Če čez zimo (zaradi različnih razlogov) ne uspete vsakodnevno odvajati vlage iz stavbe imate do izdelave toplotne izolacije fasade spomladi dovolj časa, da se bo stavba osušila (konstantno prezračevala) takoj, ko popusti mraz. Potencialno lahko pričakujete kar nekaj težav na ovoju stavbe zaradi toplotnih mostov in/ali nestrokovne izvedbe toplotne izolacije. Predlagam, da se za ta del ustrezno pripravite (članki in "Energetski kiksi" so na strani NEP Slovenija). Znanje vam bo koristilo, da boste izbrali optimalnega izvajalca in ga tudi ustrezno kontrolirali.

Moje vprašanje je, kako rešiti toplotni most iz notranje strani brez odvzeti prostor.(klasična zidava iz modularnega bloka 30cm).
Jaz imam nekaj idej, vendar bi rad najprej preveril pri strokovnjakih.
Moja prva ideja je takšna: posekal bi dve vrsti modularja iz notranje strani ter dodal yutong plošče, tako da potem vse skupaj poravnal z opeko.
Moja druga varianta je: odstraniti star omet v področju toplotnega mostu, nato bi navrtal luknje v modular ter v njega vbrizgal poliuretansko peno. Nato bi še dodal PU izolacijo iz notrnje strani in poravnal z ostalim ometom.
Zanima me vaše mnenje, in na kolikšni površini bi moral to narediti?

Hvala za odgovor
 

Skrbnik NEP, 22.12.2015, 11:56:45 Obe rešitvi sta zanimivi, obe zahtevati kar nekaj dela, da o umazaniji in prahu ne govorim. Sedaj pa konkretno: Površina: Ker ne vem, kakšen toplotni most je (ploskovni, linijski, točkovni) velja pravilo, da gre izolacija vedno "pol metra čez" Prva varianta: Statično se bo oslabil zid, kar je lahko problem. Načeloma sicer velja, da ga lahko odstranite največ 1/3 (pomembna je tudi površina in položaj v stavbi), kar pomeni cca 8 - 10 cm. V tem primeru bi predlagal, da odštemani modularec zravnate z betonsko malto debeline cca 1 cm. Ko se posuši pa nanjo nalepite toplotno izolacijo, ki je bolj izolativna od ytonga. Vse skupaj zaključite z mavčno ploščo. Druga varianta: Inovativna varianta, ki pa jo vseeno ne predlagam. Če jo naredite, boste še vedno imeli toplotne mostove na vseh fugah (horizontalnih in vertikalnih) - ne glede na potencialni PU sloj. Velika verjetnost je tudi, da je med zidavo zašla malta v nekatere odprtine modularne opeke.

mi smo kupilo starešo hišo naredti moramo odvodnavanje(drnažo)s čim naj izoliramo temlje da ne bo plesen prihaja noter to je prva stvar ,,ki jo moramo naredit in kaksno drnažo naj naredimo hvala
 

Skrbnik NEP, 03.12.2015, 12:18:37 Preveč splošni in nepopolni podatki za kakšen uporaben nasvet. Kaj več, kot priporočilo o prebiranje dveh člankov, vam ne morem dati. http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Temelj_Junij_2014.pdf http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotni_Mostovi_November_2014.pdf

Pozdravljeni,
Poleti smo začeli z sanacijo obstoječe stanovanjske hiše in prizidali še prizidek z ravno streho. Na obstoječi hiši smo popolnoma obnovili streho, Na novo smo postavili konstrukcijo, ki smo jo oz. jo je izvajalec "podeskal" z leseno vlaknenimi ploščami Pfeiderer Styleboard MDF). V drugem nadstropju obstoječe hiše in obeh nadstropjih prizidka so že narejeni strojni ometi in estrihi, zamenjali smo okna, tako da so zdaj v celem objektu PVC okna, Zunaj je že končana fasada z 20cm debelo izolacijo, sedaj pa se je kar naekrat na MDF ploščah pod strešniki (stropov in izolacije strehe še ni) pojavila plesen v enormnih količinah - cela severna stran strehe je pozelenela takorekoč čez noč, na južni strani pa je plesen že vidna ob požarnih zidovih in ob stikih z ravno streho. Seveda se zavedamo, da je do plesni prišlo zaradi vlage v ometih in estrihih in izolativnosti fasade, in seveda nezadostnem zračenju. Izvajalci del nam zagotavljajo, da plesen lahko preprosto postrgamo, s čimer se seveda strinjamo, zanima pa me, če bodo ostale posledice na MDF ploščah, ki bodo vplivale na trdnost konstrukcije, oz. ali se lahko plesen preseli v zidove, fasado...
Naj povem še to, da v spodnjem nadstropju sedaj bivamo in seveda tudi ogrevamo.
Proizvajalci MDF plošč in izvajalec del nam zagotavljajo, da se bomo s prezračevanjem rešili plesni, zanima pa me kako naj s tem postopamo v bodoče. Bo dovolj redno zračenje prostorov (tudi na podstrešju so na obeh straneh že vstavljeni zračniki), naj plošče premažemo s kakšno snovjo proti plesni...?
Hvala za odgovorr in lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 01.12.2015, 18:26:01 Iz opisa in pravil sestavljanja strešne konstrukcije sklepam, da je opisana plošča paropropustna. Sklepam tudi, da na plošči ni rezervne kritine. Vem, da jo nekateri proizvajalci lesno vlaknenih plošč ne zahtevajo, sam jo vedno predlagam. Kakorkoli že, dejstvo je, da imate plesen in da vas zanima kaj in kako naprej. Pravilno ugotavljate, da je plesen posledica vlage od spodaj (tlaki, ometi). To pomeni tudi to, da je (verjetno) vsa plošča (po celotni debelini) prepojena z vlago. Kako bo to vplivalo na njeno koherentnost ali pa možno razpadanje (nabrekanje, plastenje) ne znam presoditi. Tehnična služba proizvajalca (ne pa izvajalec) ima verjetno dovolj zanesljive informacije, predvsem pa znanje in nasvete. Predlagam, da komunicirate z njimi po Emailu, po možnosti s kakšnimi fotografijami. Kdaj in kako se bo posušila vlaga v plošči ne znam oceniti. Vsekakor pa se bo dotok vlage v ploščo prekinil, ko boste naredili še preostale plasti strehe (toplotna izolacija in parna ovira). Osuševanje sedanjega stanja in bodočega (ko bo vgrajena tudi toplotna izolacija) ima dvojni pristop. Sedanjo navlaženost je potrebno osušiti (% vlažnosti v plošči izmerite z instrumentom) pred zapiranjem, dočim naj bi za bodočo navlaženost (bolje rečeno suhost) skrbel prezračevani sloj med ploščo in kritino. Ta je vsaj 5 cm visok, pri kapi ima zrak vstop, pri slemenu (ali pa v trikotni prostor pod slemenom) pa izstop. Pogosta napaka je, da je pri kapi dovolj cm2 (recimo 100 cm razdalje med kontra letvima na špirovcih in 5 cm višine je površina 500 cm2) pri izstopu zraka (pri slemenu) pa izrazito premalo (recimo en zračnik na eno polje, ki ima pogosto le 50 cm2). To pa pomeni slab pretok zraka in slabo prezračevanje. Kako se bo obnašala plesen v prihodnje ne znam natančno napovedati (razen že opisanega), načeloma se na suhe elemente stavbe ne prenaša. Mazanje plošč s snovjo proti plesni je z zgornje strani tehnično nemogoče (razen če razkrijete streho), s spodnje strani pa nekoristno. Ko bodo odstranjeni vsi vzroki vlažnosti bo tudi plesen (kot posledica) izginila.

Spoštovani!
V bloku imamo urejeno centralno ogrevanje. Zaradi neugodne lege stanovanja in visokih stroškov smo se lani odločili za ogrevanje z IR paneli, kar je stroške ogrevanja bistveno znižalo (porabljena elektrika + 30% obvezni del za centralno ogrevanje). Poraba po delilnikih toplote = 0, vendar je stanovanje ogrevano na 21 stopnij C. Nov pravilnik takih situacij ne predvideva in si kljub ogrevanemu stanovanju "kaznovan". Kaj svetujete? LP
 

Skrbnik NEP, 21.11.2015, 11:34:36 Pravi naslov za vaše vprašanje je vaš upravnik in/ali organizacija, ki vam obračunava porabo. Kot sam razumem situacijo, ste v vašem stanovanju že montirali delilnike, a ti od lanskega leta kažejo nično porabo, saj se z njimi ne ogrevate. Do novega pravilnika ste torej plačevali 30 % fiksno porabo, kot je opredeljena v pogodbi. Načeloma pa se za vas z novim pravilnikom ne spremeni nič (razen seveda, če bi radi spremenili pogodba) do trenutka, ko bo: (1) celoten blok (torej vsa stanovanja) porabil za manj kot 50% izmerjene porabe (delitev stroškov se lahko izvede le v primeru, če so podatki dostopni za več kot 50 odstotkov ogrevane površine, sicer se stroški razdelijo glede na kvadraturo) in/ali (2) Ker bo vaša poraba dejansko izkazana kot nična poraba ali poraba, manjša od 40 odstotkov povprečja, veljalo, da zanje ni podatka z delilnika, kar pomeni, da bo upoštevana kvadratura.

Spoštovani, mogoče vprašanje odstopa od teh , ki jih običajno prejemate, a menim, da nekako sodi v področje, ki ga obvladujete. Živim v večstanovanjski stavbi - bloku,-naselja, v katerem je večina blokov, ki se daljinsko ogrevajo, v zadnijh dveh letih , namestila novo, izolacijsko fasado. Mnenja smo, da se to odraža tudi pri pripravi oz. količini tople vode, ki ogreva stavbe in naj ne bi bila več potrebna tolikšna moč naprav, posledično priključna moč na enoto. Ali je takšen pomislek upravičen in če ja, kako lahko vplivamo na izvajalca ogrevanja, da moč ustrezno zmanjša? Lep pozdrav. Pavlina Kunič
 

Skrbnik NEP, 12.11.2015, 06:35:40 Če vse zapisane izraze enako razumeva, potem moč kurilne naprave (kotla v zunanji kotlovnici) nima nobene povezave s stroški ogrevanja, saj se ti merijo za celoten blok v podpostaji. Predimenzioniranost kotla (ki je z vašo izolacijo nastala) ima zanemarljiv vpliv na učinkovitost kotla. To velja seveda za "normalne" kurilnice. Pri vas pa sumim, da gre za večji sistem (recimo Toplarna Ljubljana ali Velenje) in da so se ti dobavitelji toplote "učili" pri prodajalcih električne energije. Tam so obračunane take priključne moči (pri elektriki moč glavnih varovalk). Če moje razmišljanje drži, potem sem prepričan, da lahko to priključno moč spremenite (v vašem primeru zmanjšate). Najboljša in prva pot naj bo do dobavitelja toplote, on vam bo dal tudi najboljše informacije. Pogosto je že ta prvi korak uspešen. O naslednjih razmišljajte šele ob neuspehu prvega.

Smo najemniki občinskega stanovanja, v izmeri 58 m2 v večstanovanjski hiši. Stanovanj je 12 in vsa stanovanja imajo vogalno lego, kvadrature so različne. Pred vhodnimi vrati ima polovica stanovanj vgrajene ekonokale, pol stanovanj kalorimetre, vsi pa imamo možnost z ventili popolnoma zapreti dovod toplote. Mi imamo kalorimeter in enocevni sistem. Med sezono, tudi,v najhladnejših dneh, ko termostati spustijo več toplote, temperatura v stanovanju ni presegla 16°C, čez noč se je na spodnjem robu oken nabralo 0,5 cm ledu, čez dan pa je po oknih dobesedno tekla voda, katero smo sproti brisali. Hiša je stara cca 20 let in je izolirana. Neprestano smo se pritoževali in dosegli, da so naredili spremembo neposredno na radiatorjih. V stanovanju je bilo topleje, še vedno pa ogromno vlage in plesni po robovih in vogalih, zato smo se odločili, da bomo dogrevali v lastni režiji. V dnevni sobi smo na dimnik priklopili kamin na trda goriva. Tudi dimnikarja smo plačali sami. Izkazalo se je, da kamin ogreva celotno stanovanje in ventila za skupno ogrevanje lani sploh nismo odprli, zato je bila poraba 0. Stene in okna so suhi. Prebrala sem že skoraj vse pravilnike in zakone in nikjer nisem zasledila, da kateri zakon ali pravilnik določa, da smo dolžni plačati (v našem primeru) 25% fiksnih stroškov, saj je vsepovsod navedeno, da glede na porabo, Naša poraba je sedaj 0. Mesečni stroški s kurjačem so nas stali 98 - 100 €, katere smo redno plačevali, čeprav smo zmrzovali, kalorimeter je pa štel kalorije. Energent je kurilno olje, letošnjo sezono že v štiri stanovanja nosimo drva, saj so si nekateri dogrevali .z el., nekateri si še vedno. Zanima me, če obstaja možnost plačila odstotka, ki ga koristimo (stopnišče, kurjač za skupne prostore, dimnikarske storitve ipd.) in ne na kvadraturo enote. Ali je možno, da se popolnoma odklopimo iz skupnega ogrevalnega sistema - da pristojna institucija plombira ventil za čas našega bivanja? Vesela bom Vašega strokovnega odgovora, Hvala.
 

Skrbnik NEP, 06.10.2015, 20:41:21 Spoštovani Trije temeljni članki so namenjeni celoviti predstavitvi problematike merjenja v blokih. V njih boste našli vse odgovore. Pravilnik _ o katerem sprašujete - pa je " Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (UL RS št. 7 z dne, 29. 01. 2010). V njem je tudi razloženo čemu morate plačati 25% fiksnih stroškov. Temu se ne morete izogniti niti s plombiranjem. http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Meritve_Stroskov_Bloki_Januar_2011.pdf http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Izbira_Izvajalca_Bloki_Januar_2011.pdf http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Pravicno_Placilo_Bloki_Januar_2011.pdf

Pa še eno praktično vprašanje. Kletni prostori v novogradnji so vkopani cca. 140cm pod nivojem terena. Spodnji, vkopani del, nameravamo izolirati s 14cm Fibran XPS izolacije. Za fasado je predvideno 20cm EPSa, s takšno debelino pa nameravamo izolirati tudi "cokel". Zanima me, ali lahko vkopani del izoliramo z manjšo debelino izolacije, ozi. kako globoko priporočate, da vztrajamo z 20cm debeline, če teh 14cm v vkopanem delu ni ustrezna rešitev?
Lep pozdrav,
Aleš
 

Skrbnik NEP, 20.09.2015, 00:13:42 Nobene potrebe ni, da je cokel manj izoliran (manjša debelina izolacije), kot fasada zaradi neke "lepote" ali "ker tako to mora bit". Cokel se od ostale fasade loči z drugačno barvo ali drugačno strukturo. Če pa se želi na vsak način zamaknjen cokel, pa je vaš pristop edini pravi. To pomeni vsepovsod enako izolativnost. Vi jo boste dosegli z 20 cm EPS (predvidevam lambda 0,042) in XPS (lambda 0.032). Če je temu tako, kot predvidevam (torej da boste na celotni zunanji strani dosegli enako izolativnost z dvema različnima materialoma in debelinama), potem to naredite tudi pod zemljo. Nima smisla izgubljati energije s preračuni ali kupovanjem tanjše izolacije. Sam sem pri moji hiši šel z enako debelino izolacije še pol metra v zemljo (pri vas bi bilo to 90 cm od temeljev navzgor), potem pa sem šel na 5 cm XPS (neogrevana klet). Precej sem si zagrenil življenje, saj sem imel vrsto težav z "ravnanjem" bradavičaste folije. V en del so mi prišle celo ose, ker ga nisem dobro zaključil (nisem videl). Skratka. Ne grenite se življenja.

Pri pozidavi "špic" in pri betoniranju zaključnih vencev, kot pripravi na postavitev ostrešja, se nam je, po mojih predvidevanjih, zgodila napaka, ki sem jo v celoti zaznal šele po postavitvi strešne konstrukcije (na e-naslov sem vam poslal tudi slike za lažjo predstavo). Predpostavljam, da so zaključki narejeni previsoko in onemogočajo kvaliteten spoj strešne in stenske izolacije. Izvajalci me sicer prepričujejo, da je vse ok in da je takšna praksa, vendar mislim, da ni.
Strešna konstrukcija je lesena in z zgotrnje strani pokrita z 8cm Termotopa. Izveden je klasičen zračni kanal, streha pa je pokrita z opečnimi strešniki. Problem je, ker je med betonskimi zaključki in spodnjim delom Termotopa le 3-8cm prostora. Rešitev, ki jo vidim je v delni odstranitvi (štemanje) betonskih zaključkov. Zanima me, ali je to edina smiselna rešitev? Če je odgovor "DA", me zanima še, ali je potrebno odstraniti del betona po celotni dolžini "venca"? Strop bomo namreč pod "škarjami" zaključili z mavčnimi ploščami, špice pa se nadaljujejo še cca. 1,5m nad škarjami. Pod streho nameravamo dodati še 26cm izolacije iz steklene volne.
Lep pozdrav,

Aleš
 

Skrbnik NEP, 20.09.2015, 00:11:51 Zelo dobro opazujete in vam je "vse" jasno glede "špice". Štiri potencialne rešitve vidim. 1. Štemanje je najslabša. Zamudno in tečno delo, če je venec armiran pa sploh nemogoče. Tistih 3 - 8 cm reže do termotopa bi lahko uporabil v najslabšem primeru, če ostale 3 variante ne bodo izvedljive. 2. možnost je, da odstranite vso špico. To je le teoretska možnost, saj glavnega problema (to je raven betonski okvir od kapne lege do cang) ne rešite. Tega zagotovo ne morete (smete) štemati zaradi armature. 3. možnost je dvig ostrešja. Predlog je popolnoma realen (dviga se počasi vogal po vogalu). Že dvig za kakšnih 10 cm bi vas rešil vseh tegob. Je pa tu kar nekaj praktičnih težav. Zagotoviti je potrebno daljše vijake (kapna lega v beton), ker je na strehi že opeka (in termotop) je tudi dostopnost z vrha nemogoča, vprašanje konstrukcije ostrešja. Skratka. o je možna rešitev, a težavna za izvedbo. 4. Zadnja se zdi še najbolj smiselna. Celotno špico (verjetno tudi na drugi strani enako) toplotno izolirate z notranje strani od termotopa navzdol v debelini najmanj 10 cm (bolje 15) na sledeča 2 načina. Nad cangami do stika stropne izolacije. Pod cangami (torej v vidnem delu stanovanja pa najmanj pol metra širok pas od Termotopa navzdol. S tem boste v obeh delih eliminirali vpliv hladilnega rebra na bivalne prostore, posledično plesen. Če se odločite za to verzijo se vsa dela izvršijo kasneje, torej kar mirno naprej z deli. Mimogrede. Trikotnik nad cangami bi moral imeti še prezračevano lino v steni. Kako ga boste prezračevali?

Če se lahko navežem na prejšnje vprašanje. Kako naj bo izvedena izolacija spodnjega dela okna, bolje rečeno panoramske stene, ko le ta sega do tal? Glede na to, da bomo imeli razvod prezračevanja z rekuperacijo izveden v tlakih je predvidena debelina EPS izolacije pod tlakom 10cm, končna debelina tlakov (s talnim ogrevanjem in z zaključno oblogo) pa 20cm.

Še enkrat hvala,
Aleš
 

Skrbnik NEP, 11.09.2015, 14:17:50 Celoten prostor med spodnjim okvirjem stene in betonom (običajno je tu 5 do 10 cm višine) zapolnite z izolacijo po celotni debelini okenskega okvirja in seveda celotni dolžini. Tu bo potrebno vpasovanje. Začnete tako, da zapolnite ves prostor, kjer ni zagozd. Potem pa poberete zagozde in zapolnite še ta prostor. Ker je debelino okrog 8 cm težko vpasovati (vpasujete "na silo") lahko uporabite dvojno izolacijo. Torej enkrat 4 cm z ene strani, potem še 4 cm (ali kolikor je potrebno) še z druge. Ta tehnika vam bo prav prišla na mestih, kjer je stena pritrjena na tla z vijaki. Vsekakor pa to delajte pri zaprtih vratih in z vpasovanjem "na silo" ne pretiravajte.

Smo v tretji fazi gradnje družinske hiše. Pred izmero in naročilom oken bi radi toplotno obložili še okenske špalete in špalete vhodnih vrat. S tem namenom smo pustili tudi nekoliko večje odprtine na vse strani (3cm; 2cm za oblogo in 1cm za PU maso). Vsa okna bodo poravnana z zunanjim robom stene, kjer bo okvirje le-teh delno prekrivala 20cm toplotna izolacija (EPS) fasade. Ob tem se nam poraja vprašanje, ali je kljub temu potrebno izvesti oblaganje špalet z XPSom? Za spodnji del se nam zdi smiselno, ker bo na njem polica. Prav tako smo pripravili prostor za podometne rolete in ga izolirali s 5cm XPS. Kako pa je z obema bočnima deloma?

Hvala že za prejšnji odgovor,

Aleš
 

Skrbnik NEP, 11.09.2015, 14:08:18 Ker imate predviden prostor, to lahko naredite. Kakšne velike koristi ne bo, saj rešitev z vgradnjo na zunanjo linijo zidu in prekrivanje okvirja okna v glavnem eliminira vse težave toplotnega mostu. Pri roleti pa sta oba bočna dela problem (kar itak že sami veste). Problem vidim tudi pri toplotni izolaciji za in nad roletno omarico. Pišete, da imate za roletno omarico predvidenih 5 cm, nič pa koliko nad omarico. Predlagam, da celoten prostor za omarico zapolnite z izolacijo(torej do zunanje linije zidu). Tako bo omarica vgrajena ven iz zunanje linije zidu (pri 20cm izolacijebo vsaka omarica skrita). V tem primeru bo izolacijo nad omarico opravila fasadna izolacija. Za popolno izvedbo skušajte pritisniti omarico čim bolj navzdol, saj bo drugače stik izolacije za omarico in nad njo brez izolacije. Če ne bo šlo drugače, se vam splača spodnji zunanji rob preklade poštemati (recimo 2 - 3 cm navzgor in 2 - 3 cm navznoter. Železo naj ostane skrito v betonu. To potem zapolnite z izolacijo (jo bo treba vpasovati).

V novogradnjo smo vključili kamin (Vesta - KIP slovenski dimnik), ki bi ga radi ustrezno toplotno izolirali. Ker poteka skozi mansardno stanovanje me zanima, kje je potrebno začeti z izolacijo in kako visoko naj le-ta sega? Streha (naklon 22 stopinj) bo izolirana z izolacijo Knaufinsulation UNIFIT 0,35 (26cm) in Termotop slojem debeline 8cm. Zanima me tudi, kakšno izolacijo uporabiti za dimnik pod streho in zunaj nje?
Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 27.08.2015, 17:38:34 V primeru podstrešnega stanovanja je potrebno dimnik (torej betonske oblikovnike) toplotno izolirati. Idealno je, da to naredite zunaj (nad streho) v višini pol metra od mesta preboja izolacije strehe navzgor (v praksi se izolira vsa višina). Če ne gre nad streho je druga možnost pod streho, zopet pol metra navzdol od mesta preboja strešne izolacije. V vsakem primeru naj bo debelina izolacije (kamena ali steklena volna) vsaj 10 cm (bolje 15). Izolacija ima dvojno korist. Dimniška cev se ne podhlaja in ne kondenzira (zato je idealna izolacija nad streho). V obeh primerih pa se eliminira vpliv hladilnega rebra (kar betonski oblikovniki so) na bivalni prostor.

Pozdravljeni

Zanima me kako izvesti izolacijo stropa v shrambi, da bi preprečili kondenzacijo. Shramba se nahaja v središču starejše meščanske hiše, brez oken s kanalom za zračenje. Na stropu shrambe je kovinska kritina v obliki trapeza, nad njo pa je prazno stanovanje, ki ni toplotno zaščiteno (kako točno to zgleda ne vem, ker sem najemnik stanovanja z utility-jem). Pozimi v shrambi prihaja do kondenzacije vlage na strešni kritini. Ker je posledično shramba omejeno uporabna zaradi dobesedne poplave bi želeli izvesti toplotno izolacijo, ki bi preprečevala kondenzacijo vlage in nasploh dostop vlage do kovinske kritine. Razmišljali smo o namestitvi parne zapore neposredno pod kritino, 30-40cm kamene ali steklene volne, parna zapora in na koncu mavčnokartonske plošče, da dobimo vizualno urejen strop.
Bi bil takšen pristop primeren ali je potrebno uporabiti kaj drugega za ločevanje kovinske kritine od steklene/kamene volne?
Skratka prosim za nasvet kako bi bilo najbolje izvesti toplotno in parno zaščito, da ne bo prihajalo do kondenzacije.

Hvala za odgovor!

Lep pozdrav, Dejan
 

Skrbnik NEP, 23.07.2015, 10:45:36 Razmišljate dobro, le zgornja parna zapora (pod kritino) ni potrebna. 30-40cm kamene ali steklene volne je nepotrebno pretiravanje, saj v gornjem (praznem) stanovanju verjetno temperatura ne pade pod nič stopinj Celzija. 20 cm bo popolnoma dovolj (vzemite pa tako, z lambdo okrog 0.032). S tako izvedeno izolacijo stropa boste preprečili kondenz. Shramba sicer nima nekih izvorov vlage, a vseeno predlagam, da v kanal za zračenje vgradite ventilator s higrosenzibilnim stikalom. Ta prižge ventilator (ta pa odvaja vlago ven), ko % relativne vlage preseže neko vrednost (recimo 70 - 80 %). Večji delež vlage v shrambi je sicer koristen, da se hrana (recimo jabolka, krompir,...) ne izsušijo prehitro. Preberite tudi članek: "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Notranja_Toplotna_Izolacija_Oktober_2014.pdf", v katerem utemeljujem logiko "pol metra čez". Načeloma bi namreč morali toplotno izolirati tudi stene pol metra od stropa navzdol. S tem sicer lahko počakate in naredite kasneje, če se bo pojavila težava, to je plesen.

Pozdravljen !
Prosim za informacijo -
Ali lahko pridobimo subvencijo EKO - sklada pri vgradnji toplotne črpalke za ogrevanje zrak - voda v večstanovanjski objekt in kakšni so pogoji za pridobitev le te.

Hvala za odgovor in lp


 

Skrbnik NEP, 21.05.2015, 10:31:19 Žal ne. Letos je za večstanovanjske stavbe na voljo le subvencija za toplotno izolacijo fasade ter toplotno izolacijo strehe oziroma podstrešja. Ni pa za TČ, niti za okna ali vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso (kot je bilo še leta 2014).

Spoštovani !
Prosim, za vaše strokovno mnenje, v našem bloku imamo organizirano ogrevanje iz skupne kurilnice. Energent je kurilno olje, blok je grajen iz efe- zidakov in fasadnega ometa brez toplotne izolacije,
Za ogrevanje 670 m2 ogrevalne površine porabimo 55 MWh toplotne energije. Sedaj se odločamo,da bi si uredili svoje ogrevanj in sicer s toplotno črpalko zrak - voda. Strošek investicije je 20000 €. Zanima me ali je smiselno da gremo v to investicijo ker smo na dokaj hladnem območju ( koroška ), ter v kolikšnem času se bo nam strošek investicija povrnil. Če je možno bi vas prosil tudi za podatek (cena 1MWh toplotne energije pridobljene iz TČ),
Hvala za odgovor in lp
 

Skrbnik NEP, 09.04.2015, 23:25:20 Na spletu ne najdem podatka o izolativnosti tega zidaka, zato predpostavim, da ima enako kot 29 cm modularni blok, to je 0.93 W/m 2K. A to ni bistveno, saj ovoja ne nameravate izboljšati. To pomeni, da bo poraba (v MWh ali kWh) enaka tudi po zamenjavi energenta (torej nafto z elektriko), spremenila se bo le cena energenta. Na http://nep.vitra.si/?nid=320 je aktualni cenik energentov iz katerega sledi, da je cena koristne energije iz kurilnega olja okrog 10 centov/kWh, cena elektrike pa okrog 14 centov/kWh. Ta podatek je le orientacijski, saj je ekonomika TČ zelo odvisna od koeficienta učinkovitosti, to je COP ali grelno število. Gledano računsko je COP razmerje med pridobljeno energijo (toploto) in električno energijo, ki jo potrebujemo za delovanje toplotne črpalke. Pri TČ zrak voda se običajno dosega COP nekje med 3 in 4 (odvisno od modela). To pomeni, da z vložkom 1 kWh električne energije in 2 - 3 kWh iz okolja (zrak) pridobimo 3 - 4 kWh toplotne energije, torej je COP 3 – 4. V nadaljevanju ostajam na bolj realnem COP = 3. To pomeni, da bo strošek kWh iz elektrike v TČ (COP = 3) 1/3 cene elektrike, to je okrog 5 centov za kWh. Primerjava z nafto pokaže, da bo strošek ogrevanja nižji za polovico. Pri TČ (COP = 4) pa bo strošek ogrevanja 1/4 cene elektrike, to je okrog 3.5 - 4 centov za kWh. Računski del pokaže, kar pokaže. Drugo pa je realno življenje. Sploh nisem omenil letno grelno število – SPF, ki da bolj realno sliko. Vprašanje je tudi visokotemperaturno (radiatorji, kar predvidam, da imate) ali nizkotemperaturno ogrevanje. Vprašanje je tudi potrebna moč TČ (po oceni nekje med 60 in 70 KW), uporaba nočne (cenejše tarife za elektriko), možnost kombiniranja nove TČ in obstoječega kotla na nafto za temperature pod 0 stopin celzija (ali pod - 5). S tem se poveča letni izkoristek, saj je potrebna moč TČ manjša, zato je čez celo leto bolj optimalno obremenjena. Splačalo bi se tudi preveriti možnost ogrevanja na lesne sekance, kjer pa je cena koristne energije okrog 2.5 centa za kWh. Na portalu NEP Slovenija lahko z "napredno iskanje" poiščete 59 stavb, ki se ogrevajo s sekanci. Od tega jih je 9 večjih, torej primerljivih z vami. Pri vseh so kontaktni podatki, vse greste lahko pogledati (ali samo preberete njihovo stanje), vsi lastniki (upravniki) vam bodo rade volje posredovali podatke o (ne)zadovoljstvu. Seveda lahko enako pot izberete tudi pri iskanju izkušenj iz prve roke za TČ. Še zaključek. Učinkovita raba energije - in s tem nižanje stroškov - se začne na ovoju stavbe. Torej izolacija podstrešja ali strehe, fasade in stropa v kleti ter menjavi oken.

Spoštovani!

Načrtujemo izolacijo cca 150 let stare kamnite hiše, na kateri je trenutno le apneni omet. Zanima me katero vrsto izolacije naj izberemo in kateri omet priporočate. Bistveno nam je, da hiše diha in da se njeni materiali ne uničujejo zaradi paranepropustnosti. Hiša na eni od zunanjih sten "vleče" vlago in je do cca 30 cm mokra. Sicer je hiša suha. V planu imamo seveda tudi hidroizolacijo. Kakšno svetujete vi?

Hvala in lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 01.04.2015, 22:57:34 Prvo je potreba osušiti hišo (mokro steno). S hidroizolacijo bo to težko (nemogoče), saj bi morali to postaviti pod zid. Bolj realno se to naredi z drenažo (bi pa moral videti situacijo). Hkrati s tem delom sušenja se odkoplje okrog hiše kanal v globino okrog 70 cm. Na dno gre horizontalna drenažna cev (okrog celotne hiše). Potem je potrebno narediti toplotno izolacijo temeljev v globino 50 cm (seveda morajo biti temelji suhi). Tu se vedno uporabi XPS (stirodur). Med zasipanjem se naredi še vertikalna drenaža. Potem je potrebno preveriti obstoječi zunanji omet. Ali je kompakten ali pa “škatla” in ga je potrebno odstraniti (vsega ali delno). Kot material za izolacijo bi predlagal kameno ali stekleno volno (najmanj 15 cm debeline) v kombinaciji s prezračevano fasado. Druga možnost je normalna tankoslojna fasada. Odločitev za eno ali drugo je odvisna od ogleda hiše. Predlagam, da na portalu NEP slovenija preberete nekatere članke, predvsem pa rubriko “Energetski kiksi”.

Pozdravljeni.
Imamo preko 100 let staro zidanico na Štajerskem z delno podkleteno kletjo iz kremenjaka. Cca 0,5 m je gleda ven samo na eni strani in vezivo je že kar precej suho. Ostali del kleti je v zemlji in dokaj vlažen. Klet je v celoti iz navedenega kamna, tla so ilovnata. Nad kletjo je betonska plošča, neizolirana in brez toplotne izolacije. Na to so zidani zidovi iz opeke, strop je lesen. Zidanica je dolga 20 m in široka 5m in želimo iz tega objekta narediti stanovanjski objekt, zraven pa še prizidek v standardu nizkoenergijske stavbe in jo funkcionalno povezati s tem starim objektom. Ne vemo kako naj se lotimo obnove te kleti oz. cokla, ker bi ga radi zaprli s toplotno izolacijo (verjetno celulolozo)- kot ostali stari del objekta. V gornjih prostorih ni vlage in bi tudi tlake pustili pri miru, le parket bi dali nanj.
Omejitev pri izvedbi je pa ta, da stoji objekt slab meter od ceste po dolžini in širini.
Prosim, če mi lahko svetujete, kako se naj lotimo sanacije cokla in kako naj izvedemo toplotno izolacijo cokla.
Hvala vam.
Lp. Janja
 

Skrbnik NEP, 24.02.2015, 12:32:50 Za samo izolacijo stropa v kleti je bolje narediti "fasado" iz kamene ali steklene volne, EPS ali XPS (mogoče bi bil ta še najbolj primeren) ali Multiporja (izolativni siporeks). Čez to izolacijo daste mrežico in lepilo, lahko tudi zaklučni sloj (kot fasada), ki pa ni nujen. Celuloza je manj primerna, saj se bo navlažila, potrebna bo tudi izdelava podkonstrukcije. Debelina izolacije naj bo vsaj 15 cm (bolje 20) in to z lambdo okrog 0.032. Obvezna je tudi izolacija vseh predelnih in zunanjih sten pol metra od stropa navzdol. Na zunanji strani naredite enako. Torej sta notranja izolacija sten in zunanja izolacija stene (cokla) enako visoki. Kaj bolj konkretnega ne morem povedati. Pazite na toplotne mostove, predvsem na stiku nove in stare stavbe. Več v članku: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotni_Mostovi_November_2014.pdf

Vprašanje se glasi zakaj teče iz napušča med stikom stene in napušča sicer je malo počilo med steno in napuščom se mi zdi da se odbije od žleba nazaj v napušč me zelo skrbi prosim za odgovor lahko vas tudi pokličem ali pa me vi pokličite na tel. 041375737 Seba. lep pozdrav Bojan. V bistvu kapplja oziroma teče po celi dolžina navzdol na parih mestih. Se vidi na fasadi.
 

Skrbnik NEP, 12.02.2015, 20:00:18 Na info@vitra.si pošljite 5 - 10 fotografij. Čim bolj natančno opišite tudi kako teče, kdaj, koliko vode, koliko časa, kako teče pri dežju, kako pri snegu,... Fotografije naj bodo velikosti največ 1 MB (ena), posnete pa naj bodo od daleč potem pa vse bližje do detaljev.

Pred 30 leti smo adaptirali hišo in tedaj postavili betonski steber za podporo vogala hiše. Steber smo sestavili iz betonskih okvirov, vanj dali železo in jih zalili z betonom. Pri tem nismo na temeljih naredili nobene izolacije. Kasneje smo steber oz, prostor obzidali (zaprli smo vhod). Sedaj pa po tem stebru vleče vlago, ki se razširja tudi na nosilce nad vrati in okni (nosilci - preklada je narejena iz opeke in betona). Kako naj sedaj ta steber izoliram?
 

Skrbnik NEP, 01.02.2015, 17:33:20 Iz opisa sklepam, da je problem zunanja vlaga (steber spodaj nima hidroizolacije), kot tudi notranja (kondenčna). Ni preveč verjetno, da bi imela vlaga tako moč, da se po 2.5 m dviga razširi še po prekladah. Brez natančnega ogleda situacije in predloga sanacije, lahko trenutno svetujem le, da skušate znižati višino zunanje vode (drenaža v bližini stebra).

Pozdravljeni!

Živimo v 100 let stari kamniti hiši, z lesenimi stropovi in leseno streho, vse lepo obnovljeno in še brez toplotne izolacije fasade. Pred 12 leti smo menjali lesena okna s plastičnimi in od takrat se je počasi začela pojavljati plesen okoli določenim oken in v nekaterih prostorih. S samin prezračevanjem na prepih ne uspemo zadeve rešiti, zato me zanima kako se bi odnesel sistem prezračevanja Lunos, ali bi plesen trajno izginila.Kaj sami priporočate?

lp, Roland
 

Skrbnik NEP, 22.01.2015, 12:00:04 PVC okna niso kriva za plesen, enako bi bilo z lesenimi. Vsa nova okna dobro tesnijo, zato ni več avtomatskega (nekontroliranega) prezračevanja. Načeloma zadostuje 3 - 5 x dnevno prezračevanje. Seveda vedno na prepih, vedno celotna etaža in vedno največ 2 - 4 min. Potrebno je tudi zmanjšati proizvodnjo vlage (rože, sušenje perila na radiatorjih). Če ne delate tako, potem spremenite navade, če pa delate, pa je še vedno plesen, je potrebno poiskati močnejše "zdravilo. Ta so opisana v članku: "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/OdpravaPlesni_November_2010.pdf". Osebno smatram, da je bolje tooplotno izolirati toplotne mostove. Najbolje zunaj, če ne gre lahko tudi znotraj. Več v članku: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Notranja_Toplotna_Izolacija_Oktober_2014.pdf". Pri prezračevanju z rekuperacijo je bolje izbrati centralni sistem, lokalno prezračevanje pa le, če vse druge rešitve odpovedo ali niso realne.

Pozdravljeni!

Prebrala sem že velik del vaših odgovorov in člankov, ampak ko začneš razmišljati zares, se vedno nekje zatakne.

Sem v postopku prenove stanovanja. Namen imam menjat okna in naredit fasado. Okna na eno strani stavbe bi vgradila na zunanji rob 30 cm opečnega zidu, Špalete oblegla z 5 cm izolacije. Na zgornjem robu 10 cm. Fasado na eni strani zgradbe bi naredili z 12 cm neopora. Debelino določa že narejen del izolacije na tej steni.
Za senčila bi vzela rolete. Na vaših straneh sem prebrala. da so zaradi izolativnosti boljše zunanje in ne nadokenske. Problem se pojavi, ker je preklada betonska in debelina predvidene izolacije premajhna. Zanima me, če je sploh možno rešit ta detajl brez toplotnega mostu in kako.

Na drugi strani stavbe je stena pozidana z 20 cm siporeksom (zgoraj betonski nosilec v dolžini 6,5 m). Na tej strani je trenutno nesmiselno naleplenih 5 cm stiropora. Ta del fasade bi naredila ponovno. Nevem pa še koliko cm fasade bi bilo primerno? A je potrebno tudi pri siporeksu špalete oblagat z izolacijo?

Pod stanovanjem je trgovina, ki ima isto kot moje stanovanje, na eni steni 6,5 m nosilec. Nad tem nosilcu je betonska plošča. Vse skupaj trenutno slabo oz. skoraj ne izolirano.

S koliko cm je potrebmo obložit betonske nosilce in stebre, da v nekaj mesecih nebom imela vse stene in vogale plesnive.

Najlepša hvala za odgovor.

Simona
 

Skrbnik NEP, 20.01.2015, 15:45:54 1. Okna. Če gredo na zunanji rob, ste rešeni vseh toplotnih mostov, dodatna izolacija špalet ni potrebna. Če pa gredo nekam v okensko odprtino (recimo 10 cm notri) pa imate dve možnosti. Pred izmero oken na vseh 4 straneh okenske odprtine nalepite izolacijo. Ta naj bo debela enako, kot bodoča fasada (torej 12 in ne 5 cm). Da dobite prostor vzamete manjše okno ali pa odštemate zid na obeh vertikalah in pod oknom. To je tudi rešitev za nadokenske roletne omarice. Druga možnost je, da odštemate le maceto (del zidu med oknom in zunanjo linijo na 3 straneh). Tu vgradite zopet 12 cm Neopor. Preklado v vsakem primeru izolirate kot v prvem primeru. 2. Fasad. Kot je razvidno iz tabele "http://nep.vitra.si/nep.php?nid=130&id=536&fid=2424#fid", ni 20 cm siporeksa nič posebnega. Torej daste 12 cm izolacije. Tudi pri siporeksu velajo enaka pravila glede oblaganja špalet, kot sem opisal zgoraj. Ne pozabite na izolacijo pod poličkami. Kamnite ne priporočam, boljše so PVC ali pločevinaste. 3. Nosilec + stebri. Stebre izolirate "pol metra navzdol", ne pa po celi višini. Tu je primer: http://nep.vitra.si/nep.php?nid=130&id=532. Debelina je enaka (torej 12 cm) na stebrih in na nosilcu.

Pozdravljeni,
na montažni hiši Jelovica, letnik 82, bi zamenjal lesena okna s PVC.

Zanima me ali imate kakršenkoli podatek o vlagi v montažni hiši po zamenjavi oken oz. ali je kakšna razlika med montažno in zidano hišo glede vlage po zamenjavi oken.
Ali leseni stropi (ni betonske plošče) kaj pripomorejo k zmanjšanju vlage v hiši?

Strop je sestavljen: gledano od spodaj gor: gips plošča, navadne deske, tervol, deske, distančnik 4cm, pohodne iverice 18 mm.

Stene gledano od znotraj ven: gips plošča 2x 12mm+12mm, purpen cca 10 cm, salonit plošča in prevlečena JUB fasada.

Sedanja relativna vlaga v stanovanju največ 50%.
Hvala za odgovor in LP.

Skubic Janez,
Ivančna Gorica, Pot v Boršt 25,
tel. 031 622 180


 

Skrbnik NEP, 08.01.2015, 08:40:43 Razlike med lesenimi in PVC okni glede vlage ni. Gre za zgrešeno verovanje, da lesena okna "dihajo". Danes nobeno okno ne "diha", tesnenje med krilom in okvirjem je narejeno v tovarni in 100%. Skrivnost je v montaži. Danes se montira okna po RAL standardu, to pomeni 100% zatesnitev med okvirjem in zidom (v vašem primeru leseno konstrukcijo). Starejši sistem (Purpen, kar je verjetno pri vaših sedanjih oknih) ne tesni 100?. To je tudi eden od razlogov, da imate idealno 50% relativno vlažnost. Po zamenjavi oken se bo ta dvignila, saj bo tesnenje v vsakem primeru boljše, ne glede ali boste montirali RAL (kar priporočam) ali Purpen. Stena in strop (pozabili ste napisati še PVC folijo /parno oviro/, ki je tik za stensko in stropno oblogo) sta takšna, kot sta. Skozi gre minimalna vlaga (1 - 3%). Če se vam bo vlaga dvignila (ocenjujem, da bi bil dvig na 60% relativno normalen), jo regulirate (zmanjšate) z rednim prezračevanjem, kar vedno priporočam tudi zaradi kvalitete bivanja. Predlagam, da razmislite tudi o optimalnih senčilih "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Sencila_Julij_2013.pdf" ter zunanjih poličkah. Oglejte si tudi video posnetke, kjer so posamezni detalji podrobno predstavljeni. https://www.youtube.com/user/NepSlovenija

Smenta, to mi se ze dolgo ni zgodilo, da mi nekdo tako hitro odgovori. Hvala.
Hisa, ki bi jo izoliral meri 11x6m, v podaljsku je se 11m gospodarskega poslopja,ki meri v sirino 12m. Celotna dolzina 22m na dve etazi. Smer slemena hise jeSV-JZ. Streha gospodarskega poslopja se nadaljuje z istim naklonom do visine prve etaze.
Na tej juzni strani je na gospodarski del prislonjen steklenjak.
Za ogrevanje hise je v dnevni sobi loncena pec s spiralo, ki se kuri s hodnika. Nanjo je prikljuceno 6 radiatorjev, ki ogrevajo bivalni del. V gospodarskem delu je ogrevan se en prostor. V kuhinji je stedilnik na drva.
Ko je hisa segreta je loncena pec manj potratna(segreva celo hiso) od stedilnika.
Zahodna stran-celo gospodarskega poslopja ima samo eno okno v pritlicju. Tu naj bi namestil 6 zracnih kolektorjev(cca 2,5m2 vsak) in skozi gospodarsko poslopje pripeljal topel zrak v stanovanjski del.
Dileme:
Dolga pot ogretega zraka od kolektorja do ogrevanih prostorov?
Premer cevi?
Ventilatorji?
Kako debela izolacija cevi?
Verjetno tudi vikendi na vasi? Saj bi hiso uporabljali pogosteje ce ne bi rabili toliko casa da jo segrejemo.
Za vodovod je poskrbljeno da ne zmrzne . Glavni ventil z uro je na najvisji tocki in sistem ispraznem pri bideju.
Imam tudi vodnjak cca 30m3, ki ga uporabljamo samo za zalivanje. Morda bi se tega dalo uporabiti za toplotno crpalko?
Upam, da nisem preutrudil.
LP



 

Skrbnik NEP, 27.12.2014, 10:58:57 Na konkretna vprašanja (dileme) bo odgovoril tisti, ki vam bo kolektorje montiral (pred nakupom in montažo seveda). Tu so vprašanja, na katerega pa morate odgovor poiskati sami: "Kateri problem vam bo toplozračni kolektor rešil?" in še "Kako ta problem lahko rešite na drug način?". To je lahko dodatna montaža HTV (hranilnik tople vode), ki ga priklopite na lončeno peč. Cenovni razred je okrog 1.500 eur. Še boljša (in dražja) rešitev je HTV in nov kotel na polena. Na portalu NEP Slovenija je veliko dobrih primerov. Lahko je toplotna izolacija zunaj "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Fasade.pdf" ali znotraj "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Notranja_Toplotna_Izolacija_Oktober_2014.pdf", vsekakor pa toplotna izolacija strehe "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Strehe.pdf" ali stropa proti hladni podstrehi. Toplotna črpalka voda - voda ima visoke izkoristke (COP okrog 5). Je pa (skoraj) predpogoj dobra toplotna izolacija ovoja stavbe (tudi okna so pomembna) in nujno je potrebno preveriti, kakšen dotok ima vodnjak. Če ga nima (ali je majhen) je to vprašljiva rešitev. S tem zaključujem odgovore v tej rubriki (načeloma gre le za en odgovor). Za bolj natančne nasvete bo potreben obisk pri meni v Cerknici, ali pa jaz pridem na terenski ogled. V obeh primerih je potrebno svetovanje plačati. Tarifa je 30 eur na uro + DDV.

Nameravam izolirati staro kamnito hiso. (Stene so debele med 70-80cm)Hisa sluzi za obcasno bivanje, najvec preko poletja. V zimskem casu vikendi ne pridejo v postev, saj potrebujemo vsaj dva dni da hiso segrejemo. Razmisljam da bi na zahodni stran(edina prosta stena) vgradil zracne kolektorje in zrak razpeljal po hisi. Ko malo iscem podobno resitev jo ne najdem. Vedno je to Trombejev zid ali pa zracni kolektorji ki grejejo prostor za steno na katero so namesceni.


 

Skrbnik NEP, 26.12.2014, 11:28:28 Iz skromnega opisa lahko razberem nekaj dilem. Zakaj sploh izolirati hišo, če med ogrevalno sezono ne boste v njej? Potrebno je rešiti ogrevanje za zaščito vodovodne in kanalizacijske instalacije, ali pa cevi sprazniti (izpihati) za zimsko obdobje. Sama toplotna izolacija - brez ogrevanja - ne deluje. Trombejev zid lahko naredite sami, le osončeno steno prebarvate na črno. Toplozračni kolektor (več na: http://www.scan-sun.si) je lahko dobra rešitev, vprašanje pa je, kaj želite z njim doseči. Razvod njegove toplote po ceveh je vprašljiv.

Pozdravljeni! Obračam se na vas kot strokovnjake na področju učinkovite gradnje. Zanima me kako izolirati mansardo oz. kaj priporočate. Imam novogradnjo, ki je pod streho, sedaj se lotevam izolacije mansarde, ki še ni dokončana. Na zg.strani strehe še ni bila uporabljena nobena izolacija npr. termotop itd.Kakšno izolacijo priporočate na sp. strani strehe med šperovce in kakšne debeline naj bo. Zasledil sem, da je od klasične mehke steklene volne, za takšno izolacijo bolj primerna trda kamena volna. Tudi če ima večjo lambdo 0,039 poleti zadrži prehod več toplote kot mehka steklena volna. pozimi pa je razlika med 0,039 in mehko 0,035 zanemarljiva. če to drži nameravam vgraditi 14 cm kamene volne in preko 10 cm steklene volne. Kakšno je vaše stališče? Še zadje vprašanje: kaj je bolj primerno parna zapora ali ovira?


Hvala za odgovor in razrešitev dilem.
lep pozdrav, Ervin Rošer iz Celja 051 666 281 ervin.roser@gmail.com
 

Skrbnik NEP, 26.11.2014, 20:39:28 Začel bom na koncu in s Prešernovim vprašanjem: "Al prav se piše kaša al kaša". Lingvistični dlakocepci znajo celo najti razliko med zaporo (kao 100%) in oviro (kao ne 100%), a v praktičnem življenju se govori o oviri, saj se 100% nepropustnost na stavbi zelo težko doseže. Bolj kot sam material je pomembno tesnenje na stikih, prehodih, preklopih,... Sedaj pa streha. Upam, da imate narejeno rezervno kritino pod strešniki. Brez nje bo bolj žalostno izolirati streho. Debelina celotne izolacije v strehi naj bo 40 cm. Načeloma se - zaradi lažjega dela - v streho vgrajuje trda izolacija. Pri kameni ali stekleni volni priporočam trda med špirovci, mehka (v balah) pod špirovci. Ne pozabite pa na prezračevani sloj (eden ali dva, odvisno od izvedbe). Nobene potrebe ni za mešanje materialov. V članku "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Strehe.pdf" so opisani še drugi možni materiali (neopor, celuloza,...). Kot hudič križa pa se bojte toplotnih mostov. Več v "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotni_Mostovi_November_2014.pdf"

Spoštovani,
hči za družino kupuje stanovanje v Ljubljani. Cela družina zbira sredstva, da si bo mlada družina lahko ustvarila na 60m2 življenje.
Ker si stanovanje ne moreta ogledati pred nakupom sta šele sedaj videla, da je nad njihovim stanovanjem plinska kotlovnica.
ZANIMA NAS ALI PLINSKA KOTLOVNICA ODDAJA KAKŠNE VIBRACIJE OZ. JE GLASOVNO MOTEČA?
ps. Zelo rada poslušam vašega svetovalca na RTV SLO na radiu 1. Hvala vam za vse koristne odgovore.
Tatjana iz Kranja
 

Skrbnik NEP, 24.11.2014, 08:44:07 Hvala za pohvale. Vsak stroj proizvaja vibracije in hrup. Boljše tehnologije manj, slabše več. Načeloma spada plinska kurilna naprava med boljše. A to je le načelni odgovor, saj ima kurilnica veliko drugih elementov, ki niso neposredno vezani na plin. To so črpalke, ventili, razvodni sistem, merilni instrumenti, bojler, hranilnik tople vode,... Torej veliko možnih virov vibracij in hrupa. Vibracije se prenašajo po konstrukciji (torej zidu in stropu ter po ceveh) in kot hrup po zraku. Edina možnost za zmanjšanje ali odpravo vibracij je na stiku naprave in konstrukcije (recimo kotla na tleh ali cevi na steni). Tu je potrebno vgraditi elemente za preprečevanje prenosa vibracij. Običajno je to guma, ki deluje kot amortizer pri avtomobilu. Drugače se rešuje hrup iz prostora. Običajno je dobra rešitev, da se na strop (lahko tudi na stene) da piramidalno akustično peno (kot je v glasbenih studijih). Še en prenos hrupa je lahko moteč. To je po ceveh ogrevalnega sistema. Odprava tega hrupa je najbolj problematična, rešitve se vedno prilagaja konkretni situaciji. Več o zvočnih mostovih (težave zaradi hrupa) je opisano v članku: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Zvocni_Mostovi_Maj_2014.pdf

V hiši (letnik 89) bi (kot podporo ogrevanju) v mansardi želeli dodati ogrevanje s kaminom. Na sredini mansardnega stanovanja je dimnik, ki sicer služi krušni peči, ki je v kleti.
Kot laiku, se mi takoj pojavljajo naslednja vprašanja (razdeljena na dva sklopa):
1. Ali se na isti dimnik lahko doda še kamin? Verjetno ni možna hkratna uporaba krušne peči in kamina? Se sicer v ta namen naredijo kakšna vrata/zapora?
2. Koliko višine dimnika potrebujemo nad priključitvijo kamina na dimnik? Glede na to, da smo v mansardi, prav veliko dimnika ni več nad nami ...

Hvala in lep pozdrav, Janez
 

Skrbnik NEP, 29.10.2014, 08:19:23 Če je obstoječi dimnik dober (premer, material, vlek) za krušno peč v kleti, bo dober tudi za kamin na podstrehi. Brez težav bosta delala oba hkrati (krušna peč in kamin). Premer vzidane dimniške cevi je sicer za kamin verjetno prevelik (okvirno naj bi bil za kamin primeren okrog 16 - 20 cm), a z vlekom ne bo težav. Nič ne poveste, na kaj se bo ogreval kamin (verjetno drva ali peleti), nič o moči niti o sistemu (verjetjetno bo toplozračni), nič o tem, od kje in kako bo prihajal zrak (kisik) v kurišče. Dobro je, da priklopite dimnik od kamina čim višje na zidan dimnik, s tem povečate izkoistek sistema, saj greje tudi ta dimniški priključek. Je pa v vašem primeru potrebno opozoriti še na to, da je toplotno neizoliran dimnik na podstrehi tudi hladilno rebro. V članku na http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Notranja_Toplotna_Izolacija_Oktober_2014.pdf si tak primer oglejte na zadnji strani desna slika zgoraj. V vsakem primeru predlagam, da preberete tudi članek o kaminih (če ga še niste). http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Kamini_Avgust_2014.pdf

Spoštovani !
Prosim, za vaše strokovno mnenje, v našem bloku imamo organizirano ogrevanje iz skupne kurilnice. Energent je kurilno olje, blok je grajen iz efe- zidakov in fasadnega ometa brez toplotne izolacije. Vsi poskusi o toplotni sanaciji bloka ter o renoviranju kotlovnice so bili neuspešni. Strošek ogrevanja delimo po dejanski porabi v razmerju 20/80. Ker ni prišlo do realizacije nobenega od predlaganih ukrepov se vsak znajde po svoje ( dogrevanje stanovanj z kaloriferji , klima napravami.... ) posledično imamo zmerno porabo toplote energije v celotnem bloku vendar majhno število enot ( cena ene enote je visoka) vsi, ki se ogrevamo normalno samo z radiatorji imamo ogrevanje zelo drago.. Prosim za vaše mnenje in priporočila.

Hvala in lp


 

Skrbnik NEP, 04.10.2014, 12:25:53 Rešitev je veliko, pomagal bi posvet z energetskim svetovalcem in predvsem predavanje za prebivalce bloka. Rešitve z dodatnim ogrevanjem so slabe, lahko tudi nevarne. Če bi recimo prešli iz kurilnega olja na lesne sekance bi se celotna investicija pokrila s prihranki v okrog 3 letih. Potem bi bil letni strošek ogrevanja za okrog 80% cenejši. Vse to velja, brez da delate toplotno izolacijo fasade in zadnje plošče ter menajte okna. Edina stvar, ki bi zmanjšala visoke cene enote (torej tistih, ki si ogrevate samo z radiatorji) je, da preidete z obračunom na razmerje 40% fiksni del in 60% variabilni. V tem primeru je potrebno spremeniti pogodbo.

Pozdravljeni.

Lahko toplozračni kamin pokvari ravnovesje prezračevalnega sistema? Kolikšna je izguba toplote skozi odprtino 150mm (dovod zunanjega zraka za kamin), če je, kako jo rešiti?

Lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 26.08.2014, 08:00:33 Toplozračni kamin NE more pokvariti ravnovesje prezračevalnega sistema, ker je potrebno pri kaminu upoštevati dva zraka. Notranji (ta, ki gre skozi prezračevanje) prihaja v stavbo skozi prezračevanje (pri zatesnjeni hiši) ali netesna mesta ovoja stavbe. V vašem primeru je kamin samo eno grelno telo. Drugi zrak (zunanji za gorenje) pa prihaja samo do gorišča kamina in potem gre v dimnik. Z notranjim se meša zelo malo (praktično nič), odvisno od kvalitete tesnil. Dovod zunanjega zraka naj bo čim krajši in absolutno dobro toplotno izoliran (da se v dovodni cevi ne kondenzira vlaga zunanjega zraka). Še nasvet pri kurjenju. Normalno je, da sta pri kurjenju odprta dovodni zrak in dimnik. Ko pa gorenja ni več, se zapre dovod zraka in dimnik. Sedaj namreč nastopi faza akumulacije, ki jo oddaja žerjavica. Zapiranje velja tudi za ves ostali čas, ko v kaminu ni ognja. Če tega ne naredite, bo kamin deloval kot hladilni element. Zimski zrak bo konstantno krožil skozi njega in ga ohlajal. Tako ohlajen kamin pa bo posredno ohlajal zrak v prostoru. Dobre izkušnje s to kombinacijo (prezračevanje in kamin) ima Marko Babič 031 217 459.

V starejši hiši imam v nadstropju lesene trame, ki niso primerni za postavitev talnega gretja. Spodnja etaža bo talno ogrevana. Nadstropje bo spalni del. Okna so pvc 3 slojna, zid je 30 cm opečnati polni zidak na katerega bo še nova fasada s 15cm grafitnega stiroporja. Podstrešje bo cca 50cm+ volne ali filca. Bi bilo stensko ogrevanje dovolj za normalno bivalno temperaturo?
Samo zunanje stene cca 7m2 za sobe cca 20m2.
Hvala!
 

Skrbnik NEP, 20.08.2014, 07:15:42 Glede na opis kvalitetne izolacije ovoja (streha, okna, fasada) bi rekel, da v nočnem (podstrešnem) delu sploh ne potrebujete gretja. Toploto iz spodnje etaže boste lahko dobili avtomatsko skozi (1)stopnišče in odprta vrata (z njo tudi vonjave in slab zrak iz spodnje etaže) ali (2)skozi lesen strop. Če ga toplotno ne izolirate boste tako dosegli "talno" gretje podstrešne etaže. Če pa smatrate, da vseeno potrebujete ogrevanje, potem predlagal 1 -2 visokotemperaturna radiatorja. Eden v kopalnici, eden na hodniku. Stensko ogrevanje je seveda možno, a ga v tem primeru ne svetujem. Ogrevalo bo seveda dovolj (je pa potreben izračun dimenzij), a potrebe po toploti v spalnem delu so zelo kratkotrajne (še najbolj v kopalnici). Glede na dobro izolacijo ovoja, se bojim, da boste imeli za prijetno spanje celo prevroče (brez ogrevanja).

Spoštovani,
zaradi prihranka prostora v mansardi bi pod špirovci vgradili 4-5 cm t.i. superfolijo, med špirovce pa še stekleno volno. Dilema: ali ima smisel ta steklena volna in če, ali naj bo med folijo in stekleno volno zračni kanal, da se obe izolaciji ne dotikate ena druge?
Strop bi izvedli od spodaj navzgor: mavčna plošča, paropropustna folija, superfolija pod špirovci, zračni kanal ca. 2 cm (med špirovci), steklena volna med špirovci ca. 10 cm, sekundarna kritina, zračni kanal ca. 5 cm in kritina.
l.p.

 

Skrbnik NEP, 22.07.2014, 09:25:35 Super folija je lahko tudi super nateg. Načeloma so dobre za odboj toplote (kot zrcalo), toplotno izolacijska sposobnost pa je odvisna predvsem od debeline. Predlagam sledečo sestavo od spodaj navzgor: mavčna plošča, paroZADRŽEVALNA folija (tu lahko daste Alu folijo, ki hkrati reflektira toploto nazaj in je hkrati parna ovira. Le stiki morajo biti 100% oblepljeni). Sledi prva plast toplotne izolacije pod špirovci. Uporabite dobro izolativno (lambda pod 0.032), ki naj bo kar najbolj debela. Če lahko, bo 20 cm dobra rešitev. Sledi toplotna izolacija med špirovci (brez zračnih kanalov spodaj in zgoraj), kar pomeni okrog 15 cm, lambda naj bo enaka (pod 0.032). Sledi rezervna (sekundarna) kritina, pritrjena na gornji del špirovcev, ki hkrati leži na toplotni izolaciji med špirovci. Deske tu nimajo mesta. Potem pa zračni kanal in kritina. Toplo priporočam, da pregledate rubriko "Energetski kiksi" in "Črne točke", prav tako članke. Med njimi obvezno "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Strehe.pdf". Če imate pod streho premalo prostora (višine), se vsa toplotna izolacija lahko dvigne. To pomeni 15 cm med špirovci in okrog 20 cm nad špirovci.

Pozdravljeni!

S partnerjem sva sredi kompletne obnove 40. let stare hiše na Dolenjskem. Do sedaj smo sanirali temelje, zamenjali okna (troslojna PVC) in ostrešje. Na novo imamo razpeljane tudi elektro in vodovodne inštalacije ter komunalno infrastrukturo.

Čakajo nas še notranji ometi in tlaki. Zataknilo pa se je pri izbiri primernega sistema ogravanja sanitarne vode in bivalnih prostorov.

Površina, ki bi jo ogrevali je 110m2-razdeljena v dve nadstropji (55m2 vsako nadstropje), sanitarne vode bi potrebovali za max. 4 osebe. Hiša bo dobro izolirana (20cm fasade, 30cm strešne izolacije) in kolikor je možno pri obnovi-brez toplotnih mostov.

Razmišljava o toplozračnem kaminu za ogrevanje prostorov, in toplotni črpalki zrak/voda za ogrevanje sanitarne vode. Pred kratkim sva zasledila tudi IR panele za ogrevanje prostorov.....ponudba na trgu je ogromna!!!! midva pa čedalje bolj v dvomih, kateri sistem bi bil najprimernejši za najino situacijo-mala kvadratura, omejene finančne zmožnosti....

Prosila bi vas za nasvet oz. mnenje, kaj izbrati oz. česa naj se v velikem loku izogneva.

Lepo pozdravljeni, Erika.
 

Skrbnik NEP, 28.06.2014, 17:55:46 Dobro razmišljate. Toplotna črpalka zrak voda je dobra rešitev za sanitarno vodo. Preberite članek na http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotne_Crpalke_September_2013.pdf (če ga še niste), saj je potrebno najti v hiši primeren prostor za postavitev TČ, khrati pa zagotoviti dovolj velik pretok zraka, da ga TČ ohlaja. Toplozračno ogrevanje prostorov s kaminom je načeloma OK, je pa potrebno predhodno dobro razmisliti: Od ke bo prihajal zrak v kurišče, ta bi moral biti zunanji, ne iz prostora. Kako boste razpeljali topel zrak po prostorih? Načeloma lahko preko odprtih vrat (če je kamin nekje v sredini hiše), a je izmenjava toplote slaba, največji minus je ogrevanje kopalnice. Boljša rešitev je razvod toplote s pomočjo cevi in ventilatorja. V tem primeru je vpihovanje toplega zraka pri tlaku boljše, kot pod stropom. V vsakem primeru morate zagotoviti normalno cirkulacijo zraka (s pomočjo cevi ali brez njih). Še energent. Najcenejša so drva, a ne omogočajo avtomatskega ogrevanja. To omogočajo kamini na pelete, so pa pelete še enkrat dražje od drv. Obstajajo tudi kombinirani kamini (drva, pelete), a so dražji. Veljalo pa bi preveriti tudi možnost, da vgradite toplovodni kamin. V tem primeru je kamin v dnevni sobi (recimo), ki jo ogreva tudi toplozračno, hranilnik tople vode, tlačna posoda (lahko tudi bojler ali TČ) pa so v drugem prostoru (skriti). V tem primeru bo seveda potrebno napeljati cevni razvod in montirati radiatorje. Potrebno bo rešiti tudi ogrevanje gornje etaže. Za spalnico je načeloma dovolj, da jo ogreva dvignjen topli zrak preko stopnišča in odprtih vrat. Možno je, da bi ta princip lahko koristili tudi v otroški sobi in za gornjo kopalnico (če jo boste imeli). V vsakem primeru vam ob večjem mrazu lahko pomaga električni radiator.

Obnavljali bomo stanovanje v spomenisko zasciteni stari mescanski hisi, stari vec kot 150 let. V pritljicju so poslovni prostori drugega lastnika, ki so delno ogrevani, delno pa ne, saj je eden od treh poslovnih prostorov mesnica, ki je ves cas hlajena. Zidovi so debeli 52 cm.
Stanovanje je v prvem nadstropju in meri 140 m2, morda si bomo nekaj sob uredili na podstresju. Tal proti poslovnim prostorom in procelja stavbe, ki gleda na zahod in je zasciteno, zagotovo ne bomo mogli izolirati, lahko pa izoliramo S, J in V zunanje stene ter strop proti podstresju oziroma streho.
Zanima me, ali bi bilo smiselno namestiti nizkotemperaturno ogrevanje, namesceno na notranje stene, ce bi dodatno izolirali vse zgoraj nasteto, razen tal in procelja hise? Talno ogrevanje ni mogoce, saj je po tleh ze star parket, ki ga nameravamo obdrzati.
Hvala za odgovor.

 

Skrbnik NEP, 20.05.2014, 22:51:07 Zelo kompleksno vprašanje. Začniva s toplotno izolacijo sten. Zunanji zid iz polne opeke 52 cm ima enako toplotno izolativnost, kot 2.5 cm izolacije (glejte sliko 1 http://nep.vitra.si/nep.php?nid=130&id=544&fid=2434#fid in sliko 2 http://nep.vitra.si/nep.php?nid=130&id=536&fid=2424#fid). Odločitev o toplotni izolaciji 3 fasad in (potenciano) notranjih sten na eni strani je odvisna od cene energenta. Če uporabljate plin ali kurilno olje je to smiselno, če polena je vprašljivo. Strop (streho) v vsakem primeru izolirajte, idealno bi bilo tudi strop mesnice. Sedaj pa ogrevanje. Zopet je odvisno od energenta (plin s kondenzacijskim kotlom da, polena ne), čeprav lahko tudi polena (ali pelete) uporabimo tudi za nizkotemperaturno ogrevanje s pomočjo hranilnika tople vode (le investicija je večja). Ogrevala (to kar sprašujete) so pri nizkotemperaturnem lahko v tleh (kar pri vas ni možno) steni in stropu. Toplovodno (torej ne električno) stropno ogrevanje se kar ne more prebiti v Sloveniji, pa ima veliko prednosti. Na portalu NEP Slovenija sem našel 4 stavbe, ki to uporabljajo. V iskalnik po NEP vpišite stropno in si preberite opise hiše 1, 2, 5 in 6. Zahteva pa izvedba nizkotemperaturnega ogrevanja (ne glede na položaj ogreval) natančen izračun. Ta se naredi lahko le po tem, ko se ve kako (koliko) bo toplotno izoliran ovoj (torej tla, stene in strop). Na kratko. Kakšne bodo toplotne izgube. Če imate čas in energijo in primeren energent (ter ne marate gledati radiatorjev) je nizkotemperaturno ogrevanje dobra rešitev. Radiatorsko pa bo hitrejše in načeloma cenejše.

Zanima me, ce lahko dobim subvencijo ob zamenjavi plinskega kondenzacijskega kotla. ( za ogrevanje in pripravo sanitarne vode ) . Pec bo znamke De Dietrich, model Naneo. Lp
 

Skrbnik NEP, 13.05.2014, 17:46:11 Ne.

kakšni so pogoji za subvencijo pri sanaciji dimnika stanovanjske hiše
 

Skrbnik NEP, 07.04.2014, 18:16:12 Za sanacijo dimnika ni subvencije.

Leta 2007 sem vgradil dve toplotni črpalki ob spremembi načina kurjave nafto je nadomestil zemeljski plin.Zanima me ali sem za nazaj upravičen subvencije Eko sklada.?
Najlepša hvala in lep teden
 

Skrbnik NEP, 31.03.2014, 10:48:59 Ne.

Zahvaljujem se za vaš odgovor.

Res bi si želel obdržati rolete zato bi vas prosil, če mi lahko pojasnite ali bi lahko pri montaži okna na zunanji rob tako, da se okno zgoraj pričvrsti na banger (je dovolj debelina bangerja 6-7cm skupaj z obstoječo fasado) uporabil notranje nadokenske rolete?

Malo sem v dvomih, če sem pravilno razumel vaš nasvet v odgovoru na moje prvo vprašanje o izolaciji nadokenske omarice v debelini 5cm med omarico in bangerjem.

1.) Je to mišljeno tako, da se uporabi notranja nadokenska roletna omarica, vgrajena v obstoječo luknjo stare omarice vendar pomaknjena 5cm nazaj v prostor tako, da se med novo omarico in notranjo stranjo "bangerja" vstavi teh 5cm izolacije? Je takšna izvedba mehansko možna (si ne predstavljam)?

2.) Je to mišljeno tako, da je nadokenska roletna omarica zmontirana z zunanje strani fasade? Med njo in fasado/bangerjem pa bi vstavil teh 5cm izoklacije? Kako pa potem potekajo in se pričvrstijo vodila rolet (in komarnika) - 5cm "ven" od okvirja okna (na bodoči špaleti iz fasadne izolacije) do bodoče zunanje police?

Še enkrat hvala za odgovor in nasvete!


 

Skrbnik NEP, 20.03.2014, 19:58:07 Prosim vas, da mi na info@vitra.si pošljete nekaj fotografij, da si bom lažje predstavljal vašo situacijo.

Pozdravljeni,

Namen imam zamenjati obstoječa 30let stara lesena termopan oken z notranjo nadokensko roletno škatlo (tisto staro, leseno, skozi katero "fejst piha"). V vaših prejšnjih odgovorih na temo menjave oken, sem videl, da pri zamenjavi vedno svetujete, da se naj nova okna pomakne na zunaji rob fasade. Če prav razumem, potem špalet ne bi bilo potrebno oblagati s stirodurjem, ker mi pobere preveč svetle odprtine (skupaj z novim okvirjem okna). Sedaj pa sem pred dilemo, kakšne roletne omarice izbrati:

- Najprej sem se zagrel za predokenske podometne, zmontirane nad oknom na zun. steno in potem prekrite s fasado. Stara odprtina bi bila zapolnjena z topl.izolacijo in zaprta z gips ploščami. Problem je v debelini škatle (skupaj s komarniki), ki zahteva cca. 22cm fasadne izolacije, da je škatla "skrita". Ne vem tudi, če je potrebno hrbet roletne škatle še dodatno izolirati 2-3cm, ker se bi naslanjala na obstoječi betonski banger.

- Izvajalec mi ponuja/svetuje izvedbo z montažo okna na zun. rob do betonskega bangerja in z nadokensko notranjo roletno škatlo (v bistvu enako kot imam sedaj), saj naj bi nova izvedba bila bistveno bolj izolativna kot včasih, pa da ne bo nikakršnih problemov s pihanjem in toplotnim mostom. Ne predstavljam pa si, če je to tehnično izvedljivo saj je banger debel cca 10cm


Kaj mi svetujete, da je tehnično gledano optimalno (oz. najbolje) v mojem primeru?

 

Skrbnik NEP, 19.03.2014, 18:24:56 V članku "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Sencila_Julij_2013.pdf" je opisanih veliko senčil. Če vzamete žaluzije, polkna ali screen roloje (tkanina), bodo vse navedene težave izpuhtele. V članku "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Pasivna_Hisa.pdf" je viden screen rolo od zunaj in znotraj. Problema se rešite tudi v primeru vidne roletne omarice. Sodobne roletne omarice (če boste vzrtajali) pa so toplotno zelo izolativne in zatesnjene. Če recimo med "banger" (betonsko preklado) in nadokensko roletno omarico vstavite še 5 cm izolacije (v tem primeru predlagam Puren ali Weber Super 22) boste toplotni most izrazito zmanjšali. Izvajalec ima prav glede bistvenih izboljšav in pihanja, ne pa glede toplotnega mostu. Nekaj cm toplotne izolacije moč toplotnega mostu zmanjša, ga pa ne odpravi.

Načrtujemo vgradnjo kotla za centralno ogrevanje na drva in zalogovnika - hranilnika za ogrevanje. Ker nimamo profesionalnega projektanta, nastane dilema pri prostornini zalogovnika. Od česa je odvisna. Instalaterji predlagajo med 1000 in 1500 litrov. Kotel načrtujemo med 15 in 20 kW (točni izračuni so še v teku).
 

Skrbnik NEP, 17.03.2014, 21:38:45 Po pravilih razpisa za subvencijo Eko sklada je to najmanj 55 litrov na 1 kW moči kotla. Torej 20 kW = 1100 litrov. A pozor. Za nekatere kotle (odvisno od tipa in proizvajalca) je predpisana večja litraža, poglejte v seznam opreme. Sam vedno svetujem "pretiravanje", to je večje kapacitete in najboljšo možno toplotno izolacijo hranilnika. Na http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=20 je predstavljen primer, ki ima 2 m3, a če bi še enkrat sestavljal kurilnico, bi dal 3 m3.

Pozdravljeni
Odločamo se za toplotno sanacijo bloka, pa me zanima ali je zavarovalnica , katera je lastnica dveh stanovanj, upravičena do nepovratnih sredstev Eko sklada in ali lahko kandidira za najem kredita.

Hvala za odgovor in lp

 

Skrbnik NEP, 14.03.2014, 20:58:28 Zasebni lastniki (fizične osebe) lahko kandidirajo na subvencijo in kredit hkrati, pravna oseba (zavarovalnica) le na kredit. Podrobno na http://www.ekosklad.si.

Kakšne so obveznosti državljanov danes (... glede energetske izkaznice)?
 

Skrbnik NEP, 27.02.2014, 20:19:42 Nehvaležno vprašanje, saj se je strokovnim pomislekom (in nejasnostim) pridružilo še politično preigravanje, ki se bo tako ali drugače implementiralo v zakonodajo. Kar je danes jasno je to, da mora biti izkaznica narejena za vsako stavbo, ki se prodaja ali daje v najem za več kot 1 leto.

kupili smo starejšo hišo in bi radi na vrhi naredili otroške sobe ,ampak ta hiša nima plate, kaj nam predlagate ,kaj naj damo na tla da ne prevec drago.Zanima me se kaj pa spodnji prostori kaj naj damo tukaj na strop hvala
 

Skrbnik NEP, 20.02.2014, 13:44:51 Kot prvo predlagam, da obiščete energetskega svetovalca ENSVET, svetovanje je brezplačno. Na lesene stropnike gre običajno montažni (torej ne betonski) tlak. Sestava pa je odvisna od namena. Ker boste zgoraj imeli sobe, boste torej toplotno izolirali streho. Kako je opisano v članku: "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Strehe.pdf". Tako tlaka ni potrebno toplotno izolirati, se pa da v konstrukcijo toplotno izolacijo, ki pa ima vlogo zvočne izolacije.

Pozdravljeni,
zanima me, kakšna je vloga zalogovnika pri toplotni črpalki zrak-voda. Ali je sploh potreben, ter kdaj?
 

Skrbnik NEP, 13.02.2014, 20:33:02 Na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) je članek o TČ, med video posnetki je en video o TČ. Med 20 posnetki najdete tudi video o zalogovnikih. Zato le na kratko. Predvidevam, da sprašujete za TČ za ogrevanje prostorov. Eko sklad zahteva za subvencijo zalogovnik, a ne za vse tipe TČ. Pri razpisu za leto 2014 bo navedeno za katere tipe in koliko litrov za posamezni tip (in moč). Glavni namen zalogovnika je manjšanje števila vklopov TČ, dvotarifno merjenje porabe elektrike omogoča tudi ogrevanje zaloge pri nižji tarifi.

Fasada iz kamna bo debela cca. 10-15 cm. Jasno pa mi je tudi da bo potrebno verjetno narediti temelje. Ampak še vedno ne vem kakšna izolacija je primerna za tovrstno fasado. Na spletu sem našel rešitev družbe Fibran npr. http://www.fibran.si/frontend/articles.php?cid=20&scid=23&view=0&t=Obzidana-fasada

Kaj menite na tovrstno izolacijo iz xps? Kaj pa če bi bila kamena volna, kaj manite da bi bile težave zaradi paroprepustnosti?
Hvala še enkrat.
 

Skrbnik NEP, 13.02.2014, 20:26:09 Prikazani detalji in opozorila so po moje prava stvar za vas. Če boste uporabili Fibranov sistem, se glede detaljev posvetujte z Matjažem Zupanom iz Fibrana.

Pozdravljeni,

Narejeni imamo hišo iz opečnega termo bloka, želimo pa urediti kamnito fasado (tako kot je običajno na kraških hišah). Se pravi med zidom in kamnito fasado bi radi postavili izolacijo cca. 20 cm. Kamnita fasada se bo zidala ob izolacijo. Torej zanima me kakšno izolacijo damo med opeko in kamnito fasado. Problem vidim predvsem v temu da je zunanji sloj (kamnita fasada) slabo paroprepustna in torej lahko voda/para zastaja v izolaciji. Pri izvedbi z stiroporjem oz. kameno volno se bojim, da voda ki zastaja v izolaciji (zaradi slabo prepustnosti kamnite fasade) slabi tudi izolativne učinke stiroporja oz. kamene volne. Zaradi precej dražje cene pa ne bi rad delal prezračevane fasade, XPS izolacija pa ni običajna pri fasadah (slabša paroprepustnost). Na kakšen način bi lahko rešili to težavo?

Hvala za odgovor.


 

Skrbnik NEP, 23.01.2014, 15:01:06 Odgovor na tako konkretno vprašanje presega energetsko svetovanje. Za to bo potreben projektant. Ni vprašanje samo prehodnost vlage, temveč tudi temeljenje zunanjega zidu (tudi možni toplotni most) in potencialno različni raztezki ter posedki. Če bo zid iz kamna bo tako debel okrog 15 - 20 cm, imeti bo moral tudi svojo armaturo. Podobno rešitev si lahko ogledate na: http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=476

Zanima me,če je toplotna črpalka NIBE F 1245 dobra za ogrevanje stanovanja na radiatorje,oziroma v kakšen rang spada.Ali je za to črpalko tudi možna subvencija.
Hvala za vaš odgovor.
 

Skrbnik NEP, 22.01.2014, 21:29:35 To je toplotna črpalka zemlja/voda z vgrajenim bojlerjem. Za vsa konkretna vprašanja o tem tipu se obrnite na uvoznika. To je KNUT d.o.o. - Mali Osolnik 17 - 1311 Turjak - tel.: 01 788 99 16, 01 788 99 17 - fax: 01 788 99 18 - info@knut.si

zanima me vaše mnenje o tem premazu.v prostoru je vlaga. izolacija iz zunanje strani še ni izvedena in je še nekaj časa ne bo.vem za vse ukrepe,ki bi morali biti izvedeni. pa vendar me pa zanima vaše mnenje o premazu termoščit demit.pa lep pozdrav
 

Skrbnik NEP, 22.01.2014, 14:22:43 Idealana je toplotna izolacija zunaj. Ker to (še) ni možno, zna biti termo premaz dobra rešitev. Ta ima namreč v tankem sloju (nanaša se 2 x) kroglice, ki so toplotno izolativne. Po izkušnjah ima stena po nanosu za okrog 2 - 3 stopinje C višjo temperaturo. To je pogosto dovolj, da se zmanjša ali celo odstrani možnost kondenzacije notranje vlage. Če ni vlage, ni plesni.

Spoštovani!
Imamo novogradnjo. Trenutno smo pri izbiri oken. Hiša bo izolirana z 20 cm fasado, okna postavljena na zunanji rob, je klasična gradnja. Odločili smo se za lesena okna debeline 78 mm, troslojna zasteklitev, toplotna prehodnost stekla: Ug = 0,6 W/m2K in zasteklitev: 4-14-4-14-4. Je debelina okna vredu, eden od proizvajalcev nam je rekel da naj damo raje 92 mm, da je 78 mm premalo.
Zanima pa me še naslednje, za katere distančnike se naj odločimo: aluminijaste distančnike ali za PVC distančnike . Hvala in lep pozdrav.

 

Skrbnik NEP, 03.01.2014, 10:20:27 Debelina okvirja 92 ali 78 mm je pomembna zaradi nosilnosti in toplotne izolativnosti. Nosilnost ne sme biti problematična (zanjo jamči proizvajalec), pri toplotni izolativnosti pa je majhna razlika. Če boste dali toplotno izolacijo čim več na okenski okvir (to vsekakor svetujem, tako kot RAL montažo) boste s tem eliminirali toplotno razliko. Torej bo pri odločitvi odločala razlika v ceni. Bodite pozorni na izbiro in montažo senčil ter zunanje poličke. Vsekakor je kamnita najslabša. Distančnik pa naj bo PVC, več na http://www.kvalitetna-okna.info/tag/distancnik/

L.P.
Imam vprašanje glede izolacije nebivalnega podstrešja. Podstrešje je nebivalno in bo delno pohodno. Vprašanje je kaj dati na AB ploščo pod izolacijo (40 cm steklena volna), ali parno oviro ali parno zaporo(kdaj zaporo kdaj oviro?) in povrhu še folijo(kako?) za zaščito same izolacije, na pohodnem delu pa izolacija med "štafli" dvakratno polaganje(vzdolžno - prečno) ter čez deske (ali osb plošče.
Hvala
 

Skrbnik NEP, 12.12.2013, 18:06:02 Že Prešeren se je spraševal "al prav se piše kaša ali kaša". Parna ovira ali zapora je enaka dilema. Ker zapora asociira na 100% nepropustnost se uporablja izraz "ovira", ki pa ima seveda zelo različne stopnje oviranja. Na AB plošči pod toplotno izolacijo ni potrebna nikakršna folija, saj je že AB plošča dovolj parozadrževalna. Ni pa napaka, če jo daste. Napaka bo, če na vrhu izolacije (na nepohodnem delu) ne boste dali paropropustne rezervne kritine (kot Tyvec recimo). Če nimate močnega argumenta, ta folija tu ni potrebna. Enako velja pod pohodno površino, kjer pa je pomembna paropropustnost materiala. Lesno vlaknene plošče ali paropropustne OSB plošče lahko položite neposredno na izolacijo. Za deske, iverico ali paronepropustne OSB plošče pa mora biti med pohodno površino in izolacijo vsaj colarica, še bolje 5 cm moralčki. Ta razmak omogoča odzračevanje vlage, ki se iz spodnjih prostorov prebije na podstreho. Več v članku: "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Tlaki.pdf".

Pozdravljeni!

Čeprav sem ravno naročil okna, sem še vedno v dilemi, kam jih vgraditi in kako rešiti detajl roletne oz. žaluzijske omarice. Hiša je klasično zidana-Poroterm 30 cm, rad bi dosegel standard nizkoenergijske hiše. Špalete oken sem z vseh štirih strani obdelal s 3 cm stirodurom (vprašal bi vas tudi, ali je potrebno ta stirodur obdelati s fasadno mrežico in lepilom, da se zagotovi zrakotesnost in boljši oprijem ometa), problem pa nastane pri prekladi. Zidarji so mi namreč pustili 10x15 cm zob v prekladi (za roletno omarico), v katerega bi vgradil 5 cm stirodura na notranjo stran, vendar bi v tem primeru bila okna za 5 cm pomaknjena v notranjost zidu, kar po mnenju strokovnjakov in prebiranju forumov, ni najboljša rešitev glede toplotne izolacije (predvidena je bila 16 cm debela fasada). Sam se vedno bolj nagibam k temu, da bi zapolnil ta zob s stirodurom in okna vgradil povsem na zunanji rob zidu, hkrati pa bi ustrezno povečal debelino fasade, tako da bi prekrila škatle od rolet. Zanima me, kaj mi priporočate oziroma, kako naj rešim ta detajl, da bi dosegel čim bolj optimalno toplotno izvedbo vgradnje oken. Predvsem me muči vprašanje, kako bodo monterji fiksirali okna na zgornji strani zaradi debeline stirodura 10x15 cm.

Hvala za vaš odgovor.

Lep pozdrav Matej
 

Skrbnik NEP, 03.11.2013, 21:59:56 Začel bom na koncu. Odločitev, da montirate okna ravno z zunanjo linijo zidu (bolje še 0.5 - 1 cm ven, da bo prostor za lepilo, izolacija pa se bo - brez lepila - prilegala oknu) je dobra. S tem se boste izognili veliko težavam. Prostor (zob) za roletno omarico kar zapolnite (XPS je dober material). Kar se tiče skrivanja roletne (žaluzijske) omarice. Ta je lahko vidna, če pa jo želite skriti to pri žaluzijah ne bo težava pri debelini izolacije 16 cm. Za roletne omarice pa mogoče bo. Tu sta dve rešitvi. Debelina izolacije na fasadi naj bo 20 cm (zelo priporočam), če ne, pa lahko okrog oken daste obrobe iz XPS (če vam to estetsko odgovarja). Bodite pozorni tudi pri izbiri zunanjih okenskih poličk. Predlagam kovinske ali PVC, ker imajo manjšo maso in ne delujejo kot hladilno rebro (kot kamnite ali betonske). Sedaj pa na začetek. Pisal sem o položaju okna glede na ven - notri. Dobro razmislite detalj vgradnje omarice (narišite si ga) glede na gornji okenski okvir. Obstaja možnost da bo - glede na tip senčila - del omarice na vložku iz XPS (nad oknom), del pa na betonski prekladi. To pa bo velik toplotni most. Polkna bi znala biti uporabna rešitev. Detalj vgradnje polken je na http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=734. Še odgovor na vprašanje: (vprašal bi vas tudi, ali je potrebno ta stirodur obdelati s fasadno mrežico in lepilom, da se zagotovi zrakotesnost in boljši oprijem ometa). Zrakotesnost je med XPS in zidom že zagotovljena z lepilom (upam), med XPS in okvirjem okna jo bodo naredili monterji. Ker bo okno montirano ravno z zunanjo linijo zidu, zunaj ne bo ometa (razen na novo nastali špaleti, kjer jo boste obdelali, kot ostalo fasado). Na notranji strani pa je pomembno, kako boste obdelali špaleto. Če bo ta iz neke plošče (mavčna, les), potem ne delate nič. Če jo boste obdelali kot tankoslojno fasado, potem daste lepilo in mrežico. Če pa razmišljate o klasičnem ometu se bojim dati kakšno končno mnenje. Problematičen je stik XPS in zidu na notranji strani. Tega bi morali prekriti z mrežico in lepilom vsaj 2 x (ali 3 x), vedno vsaj 15 do 25 cm čez stik, pa še obstaja možnost, da bo omet na stiku počil. Načeloma pa se strojne ali klasične omete brez težav da na podlago, kot sem jo opisal.

Spoštovani, opazil sem veliko novih sprememb na portalu NEP Slovenija. Zanima me ali je že čisto dokončan ali pa ga boste še kaj prenavljali?
 

Skrbnik NEP, 24.10.2013, 19:01:55 Delo na portalu je (skoraj) vsakodnevno in nikoli končana zgodba. Vsak dan pa objavimo najmanj en primer dobre ali slabe energetske prakse na FB: https://www.facebook.com/NEP.Slovenija. Če všečkate našo stran, bodo novice same prihajale k vam.

Pozdravljeni.
Dve leti nazaj so nam v stanovanje vgradili plastična okna v večstanovanjski hiši. Ko se začne zunaj bolj hladno vreme, je opazen na oknih spodaj vlažen rob, pozimi pa so okna zjutraj tako mokra, da moram na polico položiti krpo, ker nastane luža. Imam notranje žaluzije, ki jih pozimi pustim raje dvignjene, ker je drugače še slabše. Čez dan večkrat prezračujem, ponoči pa pač ne. Tako se pojavi pozimi tudi plesen nad okni.
Okna je zamenjal tudi spodnji sosed, ki pa teh problemov nima.
Kakšna bi bila rešitev?
Hvala za odgovor in lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 23.10.2013, 10:57:49 Okna so "nujno zlo" na ovoju stavbe. Z energetskega stališča so običajna okna na običajni stavbi okrog 5 x manj toplotno izolativna, kot zunanji zid (fasada) in še to pod pogojem, da so kvalitetno vgrajena in da so toplotno izolirane tudi špalete (zaradi neznanja izvajalcev je tu največ napak, kot lahko preberete v člankih, ki jih navajam v nadaljevanju). Okna niso nikoli krivec težav. Sicer je kondenz na robovih stekel relativno normalen zimski pojav, opisan na portalu NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) v rubriki Energetski kiksi (http://nep.vitra.si/images/jpg/P-673-1.jpg). Problem nastopi, ko ga je veliko. Najbolj verjetni sta dve napaki. 1. Okno je slabo vgrajeno (tesnilna pena ni zapolnila 100% stika med okenskim okvirjem in zidom), kot je primer na http://nep.vitra.si/nep.php?nid=120&id=484&fid=2198#fid 2. Zunanje špalete so brez ali s premalo toplotne izolacije (to je najbolj verjetno). Tu je toplotni most, ki podhlaja okvir okna, ta pa steklo. Primer je na fotografiji: http://nep.vitra.si/nep.php?nid=120&id=484&fid=2197#fid. Več o tem v članku na http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Vgradnja_Oken.pdf Problem vlage in posledično plesni v bivalnih prostorih je celovito obdelan v dveh člankih. V prvem so navedeni vzroki (http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plesen_Oktober_2010.pdf), v drugem pa rešitve (http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/OdpravaPlesni_November_2010.pdf). Merjenje % relativne vlažnosti s higrometrom je nujno, pri tem je pomembno kako visoka je temperatura zraka (običajno 22 stopinj C), kje se meri (priporočam na tleh in pod stropom) ter dodatno še meritev v referenčnem prostoru (recimo hodnik). Pomembna je tudi natačnost higrometra. Navedene meritve se pišejo v tabelo. Že po 1 tednu bo moč razbrati zakonitost razlik. Kar veliko pa lahko naredite takoj: 1. Vsi prostori v stanovanju naj imajo odprta vrata podnevi in ponoči. 2. Vsak dan - celotno ogrevalno sezono - prezračite celotno etažo na prepih najmanj 3 x dnevno (bolje 5 x), vedno za največ 2 - 4 min. Med posameznim zračenjem so vsa okna zaprta, kipanje oken je "prepovedano". 3. Iz stanovanja umaknite vse izvore vlage (rože, sušenje perila na radiatorju). 4. Zavese in karnise znajo tudi zaustavljati kroženje zraka. Zavesa nikoli ne sega čez radiator, temveč največ do 10 cm nad njim. Med karniso in stropom mora biti najmanj 5 cm prostora, da lahko zrak neovirano kroži ob oknu. Tudi notranja okenska polička ne sme segati nad radiator, saj ovira kroženje. 5. Vsako jutro (ali večkrat čez dan) obrišite kondenzirao vodo na vseh oknih in poličkah s krpo (ali mehkim papirjem), ki jo potem sušite zunaj stanovanja, nikakor na radiatorju. 6. Predvidevam, da bodo ti ukrepi - predvsem zračenje je potrebno izvajati dosledno in po navodilu - pomagali. Če ne, so v člankih opisana še močnejša "zdravila".

Pozdravjeni,živim v bloku,ki je bil zgrajen leta 1967 ima lastno kurilnico na plin,ki ogreva še sosednji blok.
Stanujem v prvem nadstropju,vmes je pritličje in v kleti točno pod spalnico je kurilnica. V zadnjih dveh letih se iz kurilnice sliši delovanje črpalke in zvok se širi po ceveh in na ventilih radiatorjev zelo šumi. To je zelo moteče,ker začne sistem delovati ob 5 uri zjutraj in imam občutek,da sem v kurilnici.
Otem sem obvestila upravnika,ki ogrevanje izvaja,odgovor je bil,da se ne da nič,ker je blok star in nima izolacije.
Hvaležna vam bom za odgovor in nasvet.
 

Skrbnik NEP, 17.10.2013, 10:30:32 Starost bloka ni povezana s težavo, saj se zvok širi po ceveh, kar ste pravilno ugotovili. Ker vam šumi tudi v radiatorjih, je to tipični znak, da v sistemu ni dovolj vode. Preveriti je potrebno količino vode (pokaže jo pritisk na manometru v kurilnici). Sumim, da jo je premalo. Druga zelo verjetna težava je v ekspanzijski (tlačni) posodi. Tu se preveri membrano (to je meja med zrakom in vodo) ter pitisk zraka. Možno je, da bo potrebno le dodati zrak s tlačilko ali kompresorjem. Če to ne bo dovolj, pomeni, da je membrana poškodovana. V tem primeru bo potrebno zamenjati posodo. Tretji vir - za vas najbolj moteč - hrupa pa je črpalka (ena ali več). V tem primeru je popravljanje težko in je menjava običajno najboljša rešitev. A črpalka je šele tretji korak. Prva dva sta dodatna voda v sistem in kvalitetno delujoča ekspanzijska posoda.

Pozdravljeni, kakšna naj bi bila debelina izolacije (unifit, DF40, SF35...) med špirovci, če so le-ti debeli ca. 15 cm? Na špirovce je z zgornje strani pritrjena sekundarna kritina, nato zračni kanal in opeka. Dilema je, ali naj bo izolacija iste debeline kot špirovci (do sekundarne kritine), ali naj bo med sekundarno kritino in izolacijo (še en) zračni kanal. Vedno se pojavi dilema ali naj bo izolacija "nabita" med špirovce ali naj bo (zelo) ohlapna. Ali se tovrstne izolacije (filci) sčasoma stisnejo (posedejo) in nastane kanal sam po sebi? l.p.
 

Skrbnik NEP, 14.10.2013, 13:46:05 Dvojni kanal je potreben le v primeru desk na špirovcih. Ker jih vi nimate, se lahko izolacija da do rezervne kritine. V tem primeru predlagam 15 cm trde izolacije. Ker pa predlagam v streho 40 cm izolacije (Eko sklad zahteva za subvencijo 25 cm), gre ostalo (25 cm) pod špirovci. Pogosto je tu uporabljena mehka izolacija v balah.

Pozdravljeni,
letos smo dali izolirat (5cm steklena volna, parna zapora, gips plošča)zunanjo steno (omet-votlak-omet) ene sobe z notranje strani, za kar vem , da ni najboljše ampak trenutno drugače ne gre(več stanovanjska stavba).
Čeprav nisem bil ob vgradnji zraven , glede na razgovor z izvajalci sumim, da niso najbolje/pravilno vgradili parne zapore oz. da je izvedena površno(površno izvedeno tesnenje po celotnem robu stene ,.....) + ker je stena na suhem estrihu bi verjento morali dati parno zaporo tudi po tleh pod "novo" steno pa je niso ,kar pa je sedaj ko je stena končana nemogoče preverit kaj šele popravit.

Vprašanje.Kaj lahko pričakujemo v primeru da so sumi upravičeni oz . ali bi bilo najbolje , da se v tem primeru že zdaj nazaj odpre in preveri da izvedene tako kot je prav oz. ali je kakšna zasilna varianta , da se še kaj zasilno popravi .

 

Skrbnik NEP, 26.09.2013, 07:48:03 Tečna situacija in tečno vprašanje. Če je to prostor z malo proizvedene vlage (otroška soba, spalnica staršev, dnevna soba) in je stena že opleskana (100% končana) bodo težave manjše. Če je to kuhinja ali kopalnica in stena še ni končana jo odprite, kar je preprosto, saj je mavčna plošča pritrjena z vijaki. Pravilno ugotavljate, da bi morala parna ovira 100% zatesniti prehod vlage ven. Za izvajalce je lepljenje (tesnenje) parne ovire na stiku z notranjo steno, stropom in tlemi nekaj, kar preprosto ne obvladajo. Predvidevam, da ste izolirali samo zunanjo steno, notranje pa ne. Tudi to je potrebno pol metra v notranjost prostora in po celotni višini. Če tega ne naredite, bo tu plesen (točno na stiku izolirane zunanje stene in notranje stene). Ustvaril se je namreč močnejši toplotni most, kot je bil pred obnovo. Enako naredite na stropu, na tleh pa je običajno to težko (ne pa nemogoče). Iz navedenega predlagam, da mavčne plošče vseeno odprete, dodaste izolacijo dveh sten + stropa pol metra v prostor, 100% zatesnite parno oviro in ponovno zaprete z istimi mavčnimi ploščami. Če navedenega ne naredite, bo zelo verjetno vidna plesen na stiku notranje stene in stropa, nevidna pa se bo začela pojavljati za toplotno izolacijo zunanje stene (predvsem okrog slabo tesnjenih mest). Več v dveh člankih: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plesen_Oktober_2010.pdf ter http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/OdpravaPlesni_November_2010.pdf

Pozdravljeni. Pri novogradnji sem prišel do dileme- izbiri in vgradnji rolet. Vse okenske in zunanje vratne odprtine imam višje za cca 20 cm od načrta (prostor za rolete).
Dilema : predokenske rolete - zaradi vgradnje oken in vrat na zunanjo linijo zidu bi morala biti debelina fasade za pokritje omarice vsaj 22 cm !!
- nadokenske rolete: zaradi "slabše" izolativnosti sem razmišljal o izoliranju zgornje špalete (cca 10 cm) in stranskih 2 cm (manjšanje odprtin). Predlog. Vaše članke sem že prebral. Hvala.
 

Skrbnik NEP, 13.09.2013, 17:50:16 Rolete so le eden od več različnih tipov senčil. Danes se na zunanji strani okna enakovredno uporablja žaluzije (http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=708), polkna (http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=734&fid=4368#fid) ali screen roloje (levo okno na predzadnji strani članka na: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Pasivna_Hisa.pdf). Torej. Razmislite, ali so rolete res edina izbira. Če ostanejo, naj bodo predokenske, a preklado (ploščo) izolirajte tako, kot ste napisali pri nadokenski. Roletne omarice so lahko tudi vidne, če jih želite na vsak način skriti je običajno za okna dovolj okrog 14 cm. Če imate toplotno izolacijo 20 cm (kar priporočam) jih boste brez težav skrili. Pri tanjši toplotni izolaciji pomagajo nalimki okrog oken (kot stare fasade). Če vam nič od tega ni všeč, lahko rešujete toplotni most tako, da celotno okensko odprtino (vse 4 strani) pred vgradnjo toplotno izolirate z vsaj 10 cm izolacije (običajno je to stirodur) po celotni debelini zidu (recimo 30 cm). S tem se bo skrajšala dolžina in višina okna, pri vsakem za 20 cm. Prednost tega sistema je, da z njim že pripravite ležišče za RAL montažo (kar priporočam), slabost pa, da morate te 4 plošče montirati "u nulo" natančno (pravokotno, navpično, vzporedno). Potem lahko po mili volji pomikate mesto montaže okna.

Pozdrav.
Dve kurilni sezoni že uporabljamo toplotno črpalko zemlja-voda za ogrevanje enostanovanjske montažne hiše 150 m2. Letni strošek ogrevanja je cca. 350 €. Hiša je precej izolirana (30 cm tervola na stropu, 15 cm tervola suhomontažni pod , 5 cm stiropor fasada, troslojni termopan lesena okna).

Toplotna črpalka in 300L hranilnik toplote deluje na nizko-temperaturni režim 45/-13. Grelna telesa so alu-radiatorji. Radi bi jih zamenjali s talnimi konvektorji fime MINIB: http://en.minib.cz/convectors/floor-convectors-with-fan/hc, ker imamo možnost poceni hlajenja hiše poleti. Konvektroji delujejo pod prisilo - ventilatorji. Pri izračunih toplotnih izgub stavbe glede na ogrevalno krivuljo bi morali le-to dvigniti za 3 do 4°C, pri zunanjih tempetraturah +10 do -5°C (temperature večji del zime!). To bi zagotovo povečalo stroške ogrevanja, kar pa ne želimo.
Talno gretje ne pride v poštev, ker je parket že položen. Ali imate kakšno boljšo idejo, katera grelno-hladilna telesa namestiti v prostore.

Vaša spletna stran je prava zakladnica idej, kako privarčevati na račun napak na objektih. Zelo pohvalno!

Hvala za odgovor.
Lep pozdrav, Mili
 

Skrbnik NEP, 12.09.2013, 19:42:46 Zahtevno vprašanje. Ker se očitno želite znebiti radiatorjev je edina možnost, da greste v steno (stensko gretje pod ometom ali oblogo) ali na strop (vidno ali nevidno radiatorsko ali cevno gretje). Predlagani konvektorji po moje niso rešitev, saj gredo v tlak, ki pa je že narejen. Če v splošni iskalnik na NEP Slovenija vpišete "stropno" dobite 10, pri "stensko" pa 14 primerov. Govorim seveda o toplovodnem in ne električnem ogrevanju.

Zanima me, če je poraba energije na kalorimetru odvisna od števila odprtih radiatorjev?

V prostoru, v katerem je nameščen kalorimeter, sta dva radiatorja, skupno število radiatorjev v stanovanju pa je 4.

Kaj je bolj ekonomično - da sta v prostoru z vgrajenim kalorimetrom odprta oba radiatorja, da se bo zrak v prostoru hitreje segrel ali bo poraba energije manjša, če en radiator zaprem in bo tako ogrevalna voda imela krajšo pot oz. bo ogrevala manjše število radiatorjev?

Hvala za odgovor!
 

Skrbnik NEP, 14.08.2013, 23:03:03 Poraba energije na kalorimetru (ta jo običajno meri v kWh) je odvisna samo od števila odprtih radiatorjev (deloma še od izgub po ceveh, a ta toplota itak ostane v stanovanju). Termostat je naprava, ki zagotavlja, da je v prostoru (torej v tistem, kjer je termostat) vedno toliko toplo, kot se določi (recimo 22 stopinj C). Torej sami določite, koliko toplo želite imeti v vsakem prostoru. Pri tem morate samo paziti, da bo v referenčnem (torej v prostoru, kjer imate oba radiatorja - predlagam, da je vsaj eden zaprt) vedno hladneje (recimo 20 stopinj C, ob tem, da je termostat naravnan na 22 stopinj C), kot v prostorih, kjer imate ostala dva radiatorja. Če bo šla v teh dveh prostorih temperatura zraka čez 22 stopinj, bo termostatski ventil zaprl radiator, dokler temperatura ne pade pod 22 stopinj in se bo termostatski ventil ponovno odprl. Pomembno je vedeti, da so termostatski ventili (če jih nimate, jih zelo priporočam) na radiatorjih element lokalne regulacije (torej tistega prostora, v katerem je radiator, kar je zelo pomembno pri zimskem - brezplačnem - sončnem ogrevanju skozi okna). Žal se termostata ne da prelisičiti (v smislu kaj je bolj ekonomično). Je pa dejstvo, da se lahko varčuje z nižanjem temperature v stanovanju (1 stopinja C manj, pomeni okrog 6% prihranek pri energiji).

Imam ploščate kolektorje za ogrevanje sanitarne vode in 300 l zbiralnik. Voda pri nas je zelo trda. Bojim se, da se bo apnenec preveč naložil v notranjosti zbiralnika. Kakšne so vaše izkušnje z mehčalci vode. Mnenja so deljena: magnetni, ionski, solni... Seveda tudi cena ni nepomembna.
Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 07.08.2013, 11:28:27 Kakšnega pametnega odgovoro ne poznam, razen to, da je mehčalec koristen za celoten ogrevalni sistem, torej tudi kotel, SSE in cevi. Kaj več bi vam znal povedati lastnik hiše, ki ga uporablja: http://nep.vitra.si/ukrep.php?h=meh%E8&id=652 ali pa http://nep.vitra.si/ukrep.php?h=blo%E8ice&id=17

Pozdravljeni,

imamo starejšo hišo iz leta 1921, kjer imamo težave z kapilarno vlago.

Ker bi bila klasična obnova (rezanje zidu in polaganje hidroizolacije) ali (vrtanje lukenj in nalivanje kemasol-a), težka oziroma bi se je radi izognili, če se da?

Smo pa slišali za elektroosmozo, ki naj bi ta problem rešila, zanima pa nas ali to drži, imate kakšne izkušnje.
Prodajalec ima namreč referenčne objekte, vendar je tudi strošek precejšenj.

Hvala za pomoč in nasvete.

Lp, Petra
 

Skrbnik NEP, 24.07.2013, 19:28:46 Problem vlage v temeljih in podnožju zidu (coklu) - katero rešitev ponuja ta sistem - nastane iz treh virov. Zunanja dva sta voda (deževnica, podtalnica, zamakanje) in vlaga (zemlje, terena), notranji je kondečna vlaga. Takoj na začetku vsake sanacije je potrebno nedvoumno ugotoviti za katero vlago (običajno je kombinacija) in potem reševati vsako zase. Problem vode rešujemo z drenažo (horizontalno in vertikalno), žlebovi in peskolovi za odtok padavin iz strehe ter naklonom terena od stavbe. Vlago rešujemo kot vodo (ti "vodni" ukrepi so vedno pri vsaki stavbi), bistvo zaščite pred vlago pa je horizontalna hidroizolacija (Izotekt) na vrhu temelja in pod tlakom. Pozorni smo tudi na vertikalno hidrizolacijo v zasutem delu stavbe. Oba ukrepa preprečita vstop vode in vlage v stavbo. Tretji vir (kondenčna vlaga) pa je notranja, kot posledica (1)bivanja s katerim proizvajamo vlago, (2)vedno bolj zatesnjenih stavb, predvsem pa (3)toplotnih mostov okrog temeljev in cokla. Več o tem v rubriki "Črna točka". Če želimo imeti mir ter suho in udobno bivanje, moramo realizirati (uspešno narediti) vse tri ukrepe, to je zaščita pred vodo, pred zunanjo vlago in pred kondenčno vlago. Poleg tega moramo poskrbeti za zračenje vse dni v letu (pozimi še posebaj). To naredimo z odpranjem oken (3 x dnevno za 2 - 4 minute, cela etaža na prepih) ali prisilnim prezračevanjem z rekuperacijo. Ob tem tudi spremljamo % notranje vlažnosti (idealen je 50%, nad 70% se že začenja kondenzacija na izrazitih toplotnih mostovih). Sedaj pa splošno k elektroosmozi. Voda - kot vse v naravi - teži k izenačevanju. Zato se vedno pomika (v vašem primeru kapilarni dvig) proti suhemu. Izjemno dober prikaz (in dokaz) je prispevek "Dvig vlage čez 2 metra" v rubriki "Energetski kiksi". To so naravne zakonitosti, ki jih ne morejo spremenito nobene "pilule za srečo". Firme, ki verjamejo v svoje izdelke, dajo garancijo na rezultat, ne na izdelek. O garanciji na rezultat vam prodajalec (izvajalec) verjetno ne obljublja nič. Daje vam sicer referenčne objekte, a to – načeloma – še ni dovoljšno zagotovilo. Lahko da so ti referenčni objekti prijateljski, da niso imeli težav, da so naredili več ukrepov,... Danes je skepsa potrebna vsepovsod. Sedaj pa še konkretno. Ker niste zapisali kateri sistem je v igri bom ponovil komentar prospekta, ki je ponujal enako ali podobno rešitev. Citiram: “Ocenil bi ga kot sugestibilen PR material. Uporablja procesne besede, ki so problem (vlaga, brez gradbenih posegov), dopadljive (suha hiša, nižji stroški ogrevanja, boljša bivalna klima) in "pametne" (da ne rečem znanstvene) beside kot so protokol, analiza, proces, karakteristike,.... Prospekt ima skice, tabele in diagrame (deluje resno in "znanstveno"), nima pa rezultatov meritev, garancije, referenčnih objektov, cene,... Sistem me ne prepriča, torej ga ne bi svetoval. Bi si pa z veseljem ogledal delovanje sistema v praksi (na stavbi) in rezultate, podkrepljene z vsakodnevnim (tedenskim, mesečnim) merjenjem vlage v stenah v zadnjih 2 letih. Če dopuščam možnost, da sistem deluje pri talni vlagi, pa si ne znam predstavljati, de bi deloval tudi pri vodi in kondenčni vlagi”. Konec citata. Svetovanje tako na slepo je težko, a poizkusiva vsaj nakazati rešitve. Bistvo rešitve vašega problema je – poleg rezanja in nalivanja izolacijske tekočine - spraviti zunanjo vodo čim globje, da se s tem podaljša pot kapilarni vlagi, kateri je nujno potrebno omogočiti osuševanje. Zid v zemlji in temelj je najbolje odkopati in narediti ob njem kanal. Ta je lahko odprt (kot nizka škarpa, višine cca 0.5 m) ali pokrit. Tu sta dva primera: http://nep.vitra.si/ukrep.php?h=laze&id=45 in http://nep.vitra.si/ukrep.php?h=hacetova&id=450. Tudi sicer si v iskalcu nad zemljevidom poiščite rešitve 54 sanacij iz celotne Slovenije v ukrepu »Obnovljena starejša hiša«. Če pa bo del okrog temelja ostal pod zemljo, bo vpliv vlage (vode s strani) eliminirala vertikalna drenaža in bradavičasta folija. Oglejte si opis pri temeljih v rubriki »Črne točke«. Tudi v tem primeru je moč izdelati prezračevano fasado (pod zemljo), potrebno je le zagotoviti dotok zraka spodaj in odvod zgoraj. Super material za vertikalno drenažo je penjeno steklo. Deluje kot lomljenec (gramoz), ki omogoča hitro odtekanje zunanje vode v drenažno cev. Hkrati je toplotna izolacija (brez težav deluje tudi v vlažnem okolju), ki prepreči toplotne mostove okrog temeljev. Ti so najpogostejši vzrok vlage na spodnjem delu zunanjih sten in posledično plesni. Predlagam, da obiščete energetskega svetovalca.

Pozdravljeni, zanima me učinkovitost in smotrnost vgradnje IR panelov, kot glavni vir ogrevanja. Kakšne so slabosti IR ogrevanja? Peč za plin je potrebna zamenjave, pa iščemo bolj ugodno varianto ogrevanja trisobnega stanovanja v individualni hiši.
 

Skrbnik NEP, 16.07.2013, 20:40:05 Vprašanje združuje več elementov, ki jih je smiselno bolje spoznati. Ogrevalne sisteme delimo po mestu montaže na talne, stenske in stropne (pa tudi radiatorske, toplozračne,...). Stropno ogrevanje lahko uporablja vse možne energente (tudi drva recimo), le razvod in ogrevalo mora biti drugačno od omenjenih IR panelov. Tudi te stropne IR panele (prilagojene seveda) lahko uporabimo za talno ali stensko gretje. Kje je torej razlika med talnim in stropnim ogrevanjem. V ogrevalnem delu jo ni, saj sta oba načina pravzaprav talno gretje. Pri pravem talnem se tlak ogreva od spodaj, pri stropnem pa od zgoraj. Gre za princip delovanja sonca. To ogreje zemljo in ta potem ogreva ozračje, ne sončni žarki. Razlika pa je glede občutenja toplote. IR ogrevanje je enako sončnemu. Ko smo na soncu ali pod IR ogrevalom čutimo na koži toploto. Včasih so bile v kopalnicah infra pečice (običajno nad vrati), ki so točno to, kar je danes IR panel. Če jih torej vgradite na strop kopalnice kot sekundarno ogrevalo in ga prižgete takrat, ko ste v kopalnici, boste z rezultatom verjetno zadovoljni. Po slovenski zakonodaji je primarno ogrevanje z elektriko prepovedano, poleg tega je to najdražji način ogrevanja (mogoče je dražji samo še utekočinjen naftni plin iz kontejnerja), ne pa najcenejši. Govorim seveda o strošku energije. Bi se pa strinjal, da je to najcenejša montaža. Dejstvo je, da vsako ogrevanje z elektriko (tudi toplotna črpalka) sodi le v zelo dobro toplotno izolirano hišo (recimo pasivno). Argumente za in proti boste morali poiskati sami zase. Odločajo naj odgovori na naslednja vprašanja: Naša hiša je dobro, slabo ali zelo dobro toplotno izolirana, v hiši živi (koliko) oseb, s katerim sistemom bomo pripravljali sanitarno vodo (pozimi, poleti), investicija je nizka (visoka), monataža je čista (umazana) in hitra (počasna), odgovarja nam, da greje "kot sonce", IR ogrevanje bo primarno (sekundarno) ali edino (ne priporočam), nimamo časa, volje niti znanja za kakšne druge sisteme (drva, peleti), doma smo malo (veliko) časa, nimamo majhnih otrok ali bolnikov, videli smo že dobre primere. Primerjajte to investicijo z nekaterimi drugimi in potem na daljši čas (recimo 20 - 30 let) letni strošek polen, pelet, nafte in elektrike. Odločite se torej po razmisleku in ogledu dalj časa delujočega sistema. Ponudnik (ali več njih) naj vam da seznam stavb, kjer je to že montiral pred vsaj 3 zimami in pojdite pogledati. Na NEP Slovenija vpišite v iskalec zgoraj levo "Polona Urbanc" in dobili boste informacije iz prve roke. V rubriki "Energetski kiksi" preberite "Zavajanje pri reklamiranju", http://nep.vitra.si/images/jpg/P-641-1.jpg Plin (predvidevam, da je zemeljski) bi znal biti še naprej dober energet. Kupite pa plinski kondenzacijski kotel, ki ima pomembno večji izkoristek. Le kondenzacijo boste morali odpeljati do kanalizacije. Možno je, da bo potrebena tudi sanacija dimnika. Malo pobrskajte po hišah iz baze NEP Slovenija, ki plinski kondenzacijski kotel že uporabljajo. Pa na moč (v kilowatih - kW) ne pozabite. Običajno so starejši kotli premočni. Še zakonodajna utemeljitev: Elektrika je predraga in predragocena energija za osnovno ogrevanje, zato električno ogrevanje ni dovoljeno, prepoveduje ga Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št 52/10). Dovoljeno pa je ogrevanje s pomočjo toplotne črpalke, ki jemlje toploto iz toplotnega vira (zunanji zrak, voda, zemlja) in jo s pomočjo električne energije dvigne na višji temperaturni nivo in odda toploto v ogrevalni sistem. "V povprečju daje toplotna črpalka trojno količino toplote glede na količino porabljene elektrike - z eno kilovatno uro električne energije odda tri kilovatne ure toplote -, odvisno od razmerij vstopne in izstopne temperature." Tudi novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES, Ur. l. RS, št. 52/10) in Tehnične smernice tega pravilnika omejujeta rabo električne energije za ogrevanje. Še bolj jasen je starejši, a še vedno veljavni Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode (Ur. l. SRS, št. 31/84), ki dovoljuje uporabo električne energije samo za "dopolnilno ogrevanje", kot "osnovno ogrevanje" pa v primerih, "kjer ni možna uporaba primarnega energetskega vira za ogrevanje". Še več, pravilnik še navaja: če se električna energija uporablja za osnovno ogrevanje, je praviloma treba uporabljati termoakumulacijske peči ali toplotne črpalke; samo za prostore s površino, manjšo od 5 m2, je dovoljeno uporabljati "električne peči za neposredno ogrevanje". Torej, če dokazano niso mogoči drugi energetski viri kot električna energija, lahko uporabite zgolj termoakumulacijske peči ali toplotne črpalke. Električnih radiatorjev, električnih panelov ali električnih sevalnih slik ni dovoljeno uporabljati za ogrevanje, razen za dopolnilno ogrevanje ali za ogrevanje prostorov, manjših od 5 m2.

V kratkem nameravamo zamenjati okna. Odločili smo se za PVC. Trenutno imamo fasado (SEP) ki ni izolacijska. Izolacijsko fasado bomo delali šele čez cca 2 leti. Če v obstoječo odprtino samo vstavijo druga - nova PVC okna, kako se bodo potem izolirale špalete ??? Verjetno je treba to nekako uredit preden vstavijo okna.
 

Skrbnik NEP, 16.07.2013, 10:57:55 Imate tri možnosti. Okno montirate ravno z zunanjo linijo zidu. Špaleta bo čez 2 leti narejena iz izolacije. Tak primer je prikzan na http://nep.vitra.si/images/jpg/P-723-1.jpg. Druga možnost je, da je okno montirano na mesto starega, pred tem pa izštemate maceto (recimo 15 cm) na 3 straneh okna. Ker jo na prekladi ne morete, je potrebno v tem primeru zmanjšati višino okna ali parapeta pod oknom. Tretja možnost je, da vgradite okno na toplotno izolacijo. V tem primeru predlagam 15 cm (najmanj 10 cm) po celotni debelini zidu in na vseh 4 straneh okna. V tem primeru boste morali zmanjšati velikost oken ali pa štemati. Nekaj podobnega je na sliki: http://nep.vitra.si/images/jpg/P-725-1.jpg in http://nep.vitra.si/images/jpg/P-640-1.jpg.

Pozdravljeni, še eno podvprašanje, a zelo pomembno: če bo izvajalec fasade vprašanje izolacije na špaletah reševal z ožanjem senčil in metalnih ograj (imamo francoska okna), ali je to strošek v okviru izolacije fasade, ali lahko izvajalec to zaračuna vsakemu stanovalcu posebej, v enkratnem znesku, kot nam je najavil? V primeru, da gre strošek v okviru izolacijo fasade, bi ga namreč plačali iz rezervnega sklada (v ta namen smo povečali mesečno plačilo v rezervni sklad) in bi ga seveda občutili bistveno manj kot v enkratnem plačilu, ki bi lahko znašalo po več sto evrov na stanovanje.

V prejšnjem odgovoru ste predlagali, da
štemanje macete in vstavljanje izolacije 15 cm.
Ali bi ta strošek bil v okviru izolacije fasade ali bi ga izvajalec smel zaračunati posebej, vsakemu lastniku v enkratnem znesku?

Hvala vnaprej za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 08.07.2013, 21:14:40 Kot razumem stanje stvari, imate na voljo dve možnosti (rezanje, štemanje), tretja je kombinacija obeh. Vsekakor je to za izvajalca dodatno delo, zato je upravičen do dodatnega plačila (če to ni v predračunu). Ta se sicer verjetno lahko dopolni in če bo naredil pri vseh stanovanjih, se lahko plača iz rezervnega sklada. V nasprotnem primeru plača vsak lastnik sam, ali pa to organizira z drugim izvajalcem. Še komentar na 15 cm. To velja za "navadno" izolacijo. Če je boljša, je lahko tudi tanjša in o tem velja razmisliti. Če daste 8 cm izolacije z lambdo 0.022 W/mK dosežete enak toplotni učinek kot z 15 cm "navadne" izolacije.

Opravičujem se za še eno podvprašanje. Izvajalec fasade nam hoče za ožanje senčil zaračunati ca. 60 eur po senčilu. Ker ima večina stanovanj po pet senčil, znese to 300 eur po stanovanju. To naj bo bil strošek vsakega stanovalca.

Razumemo, da tu ne gre za skupne dele stavbe, ampak znesek je velik. Trenutno še ne vemo, zakaj se izvajalec ni odločil za štemanje 15 cm, kot ste predlagali v vašem prvem odgovoru. Ni namreč nobenih vidnih zaprek za to varianto.

Ker smo za ta strošek izvedeli dobesedno par dni pred predvidenim podpisom pogodbe, nas zanima, kaj še lahko storimo? Nekateri stanovalci tega stroška preprosto ne zmorejo.
 

Skrbnik NEP, 25.06.2013, 20:05:43 Pri toplotni izolaciji ima prednost vsekakor izolacija špalet (vseh štirih!!!), senčilo in okenska polička naj se temu prilagodita. Ker ne poznam senčila in potrebnega dela s krajšanjem ne morem komentirati cene. Bi pa znal biti strošek štemanja podoben (60 eur), čeprav tudi tukaj zgolj ugibam. Včasih se lastniki odločijo, da to naredijo v svoji režiji. Sprejemenja odločitev pod časovnim pritiskom je še bolj teževno, kot sicer. Sam vedno svetujem, da se je potrebno z izvajalcem dogovoriti "u nulo" vse in to zapisati v pogodbo. V rubriki "Članki" http://nep.vitra.si/?nid=50 so bili leta 2011 napisani trije temeljni članki (Bloki 1, 2, 3), ki predlagajo rešitve tudi za take situacije. Uporabite priporočila, če že ni prepozno.

Dobili bomo novo fasado na 50 let starem bloku. Na vseh oknih imamo senčila, ki sežejo skoraj točno do roba okenske odprtine oz. špalete. Mogoče je prostora 0,5 cm ali največ 1 cm.
Baje pride v poštev ožanje senčil?
 

Skrbnik NEP, 24.06.2013, 12:01:13 Špalete so sestavni del toplotne izolacije. Če damo povsod 15 ali še bolje 20 cm, ni nobenega razloga, da na špalete ne damo ravno toliko cm izolacije. Zato je pri novih stavbah (včasih tudi pri sanaciji) idealno, da montiramo okno ravno z zunanjo linijo zidu. Tako nastane špaleta iz izolacije, toplotnega mostu ni. V večini primerov (tudi pri vas) pa je debelina izolacije v špaleti stvar kompromisov. Idealno je, da se izštema maceto 15 cm in vanjo vstavi izolacija. To se brez težav naredi na treh straneh (obe pokončni špaleti in del pod okensko poličko), težje pa zgoraj, kjer je betonska preklada. Prav pri njej predlagam, da se odstrani omet špalete (okrog 2 cm), da se pride do betona. Potem pa se tja prilepi izolacija špalete debeline okrog 10 cm. V tem primeru popolnoma prekrijemo zgornji okenski okvir. Roletne omarice tu povzročajo težave, zato je moč najti optimalno rešitev le na licu mesta. To je potrebno preveriti tudi glede ožanja senčil, ki načeloma ni problem. Veljalo bi razmisliti tudi o novih roletah (predvidevam, da so sedanje nad oknom, kar povzroča pihanje in velike toplotne izgube). Dobro senčilo so lahko tudi zunanje žaluzije (krpanke recimo), screen rolo (blago) ali celo polkna. Več o vgradnji oken: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Vgradnja_Oken.pdf. Fasada pa je v tem članku: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Fasade.pdf. Oglejte si tudi rubriko "Energetski kiksi" in "Črna točka". V vseh navedenih tekstih opozarjam na plesen, ki se bo pojavila, če špalete ne bodo ustrezno izolirane.

V bloku se odločamo za toplotno sanacijo zgradbe (fasada,izolacija podstrešja,izolacija stropa v kleti)
Blok je grajen leta 1976 in sicer iz EF-zidakov + fasadni omet.
Debelina stene skupaj z ometom je 50 cm Ogrevanje z kurilnim oljem (povprečna poraba 14 litrov olja /m2 ogrevalne površine)
Zanima me ali je smiselno pristopiti k toplotni sanaciji bloka in za koliko bi zmanjšali porabo kurilnega olja , posledično zmanjšali strošek ogrevanja (%) . In ali bi s toplotno sanacijo bloka odpravili ali saj zmanjšali vlago ki nam povzroča težave v stanovanjih.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.


 

Skrbnik NEP, 23.06.2013, 11:28:35 V vsakem bloku imamo na ovoju vsaj 4 mesta, ki s toplotno izolacijo preprečujejo (zmanjšujejo) toplotne izgube in nižajo stroške. To je strop v neogrevani kleti (priporočam 15 cm ali vsaj 10 cm s toplotno izolacijo, ki ima lambdo vsaj 0.032 W/m2K). Sledi fasada (skupaj z okni). Tu je za subvencijo Eko sklada potrebno najmanj 15 cm, sam priporočam 20 cm. Zadnji (četrti) ukrep pa je toplotna izolacija zadnje plošče ali strehe podstrešnega stanovanja. Tu priporočam za ploščo proti hladni podstrehi vsaj 30 cm, za streho podstrešnega stanovanja pa 40 cm. Ekosklad zahteva za subvencijo najmanj 25 cm v obeh primerih. Vračilne dobe so za posamezne ukrepe različne, odvisno s čim se stavba ogreva. Pri kurilnem olju je doba vračanja okrog 2- 3 leta za strop proti hladni podstrehi in okrog 4 - 6 let za fasado. Tu opozarjam, da je izračun narejen le za toplotno izolacijo sten (na ključ in z upoštevano subvencijo Eko sklada), ne pa za okenske poličke, sanacije balkonov in ostalih toplotnih mostov, nove žlebove in obrobe na strehi. S toplotno izolacijo (nujno brez toplotnih mostov) ovoja stavbe (strop v kleti in na podstrehi, fasada) se količina vlage ne bo zmanjšala, se bodo pa eliminirale posledice, to je plesen. Več v dveh člankih o plesni: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plesen_Oktober_2010.pdf ter http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/OdpravaPlesni_November_2010.pdf. Med članki na http://nep.vitra.si//?nid=50 preberite tudi o vgradnji oken, vse tri članke o toplotni izolaciji ovoja stavbe pa še kaj.

Spoštovani, glede na to, da različni strokovnjaki razlagajo vsak po svoje, me zanima, če je mogoče pri vas dobiti kakšno zaneslivejšo informacijo. Stanovalci stolpnice razmišljamo o toplotni izolaciji več kot štirideset let stare stavbe železobetonske konstrukcije. Po nekaterih informacijah se nam to ne izplača, češ da naknadna izolacija ne bo nikoli tako dobra, kot bi bila tista, urejena ob gradnji. In drugo, zaradi neklasične konfiguracije stavbe (primer lahko vidite na stolpnicah za Kozolcem v Ljubljani, na Kersnikovi), izolacija po nekaterih podatkih sploh ni mogoča. Je morda pri vas kakšen poznavalec, ki bi lahko zatrdneje povedal, kako je s tem?

Hvala.
 

Skrbnik NEP, 21.06.2013, 10:19:18 Pišem o zunanji toplotni izolaciji (možna je tudi notranja). Izolacija ovoja stavbe se vedno splača, saj se praviloma naložba povrne s prihranki pri energiji za zimsko ogrevanje in poletno hlajenje. Kako hitro pa je odvisno od energenta. V Cerknici se je blok (http://nep.vitra.si/ukrep.php?h=pilih&id=447) ogreval na UNP in investicija se jim je povrnila v 2.5 letih (seveda so vzeli tudi subvencijo Eko sklada). Na http://www.youtube.com/watch?v=WkzLhbSzQHg je predstavljen en sistem dodatne izolacije, možne so tudi z vpihovanjem celuloznih ali lesnih vlaken. Glede poznavalcev je težko (kaj je definicija), vam pa priporočam, da pokličete na JUB, pa Fragmat, Zimicell, Eko produkt, Fibran, Urso, ... in vsakega zaprosite za ponudbo. Napišite jim kaj imate (fotografije in številke /višina, m2, površina, debelina,.../ so zelo dobrodošle) in potem bo nekdo prišel. Nujno navedite tudi kontaktno (pooblaščeno) osebo, ki se bo z njimi pogovarjal v imenu bloka. Na tem portalu Nep Slovenija pa s pomočjo naprednega iskanja poiščite primere obnovljenih blokov. Te si oglejte (kaj piše, kaj so naredili) lahko jih tudi obiščete.

Spoštovani, izvajamo pripravljalna dela pred vgradnjo fasade s stiroporjem. Dilema nastane, kaj dokončati prej: fasado ali teraso oz. balkone (položiti ploščice), zaradi vodotesnosti in toplotnih mostov. Izvajalci fasade svetujejo, da je fasada zadnja faza, glede izvedbe vodotesnosti pa sem mnenja, da je enostavneje najprej fasada in potem keramika na terasi. Med steno hiše in AB plošče terase je že vgrajen stiropor za preprečitev toplotnih mostov.
Hvala
 

Skrbnik NEP, 31.05.2013, 22:51:36 Khm. Razmislite o zamenjavi izvajalcev fasade. Seveda gre prvo fasada tudi zaradi preprečitve poškodb keramike. Fasada se itak dela v več korakih (oblaganje, montaža poličk, prva roka lepila in mrežica ter druga roka lepila). Šele v tej fazi (tik pred zaključnim slojem) se lahko položijo ploščice. A moj predlog je, da fasado popolnoma zaključite, le na terasi in balkonu - kjer bodo po tleh ploščice in boste dali na fasado cokl iz ploščic - ne gre zaključni sloj fasade do višine bodočega tlaka, temveč se zaključi okrog 2 cm pod bodočim coklom. Ta je običajno visok okrog 15 cm, v tem primeru je del brez zaključnega sloja visok 13 cm. Sicer je višina cokla odvisna od dimenzij izbrane keramike in estetike. Prednost, da med coklom in fasado ni zaključnega sloja je dvojna. Oprijemljivost lepila na lepilo je boljša, imeli boste dovolj prostora (3 - 5 mm) za lepilo. 2 cm pod vrhom cokla ni lepila (da se fasada ne pomaže), zato lahko stisnete cokl prav do zaključnega sloja fasade. Ko se lepilo za cokel posuši, zaključite še gornji rob. Ena možnost je s silikonskim tesnilom, druga (boljša) pa z materialom za zaključni sloj fasade. Ob veliki previdnosti (da se fasada ne umaže) se ta material nanese z lopatico (špohtl) na vrh cokla (ta je debel cca 1 cm) tako, da se dobi 45 stopinjski naklon. S tem je cokl z vrha 100% zaprt, na tem delu se vam bo nabiralo manj prahu (umazanije), kot na ravnem. Za 100% zanesljivost nepoškodovanja fasade je smiselno na fasado nalepiti pleskarski lepilni trak 1 cm nad zaključkom cokla. S tem zaščitite fasao, hkrati imate vodilo, do katere višine bo šel ta novi material. Ta mora biiti relativno gost. Stik med ploščicami na tleh in colkom pa naredite s hidroizolacijsko maso (Mapei recimo). Ta je uporabljena tudi za hidroizolacijo pod keramiko. Izotekt na plošči balkona ali terase je velika napaka. Plasti gredo takole: AB plošča, toplotna izolacija (15 cm, nabolje z naklonom), plavajoči estrih (4 cm je dovolj). Ko se ta posuši (1 mm betona se suši 1 dan), gre čez 2 x (2 dni) ta hidroizolacija (dobi se v prahu, zmeša se z vodo (ali čim drugim, pač po navodilih), nanaše se z gladilko. Ko je to zaključeno pa sledi še polaganje ploščic v lepilo za keramiko. Zadnje dejanje je fugiranje. Fugirna masa mora biti za zunaj, saj gre skozi fuge več vode, kot skozi keramiko.

Sem v fazi menjave ogrevanja na kurilno olje z ogrevanjem na pelete.

Štartam na kredit Eko sklada.
Sedaj imam montirano peč Recal 22.

Na kaj moram biti posebej pozoren pri ponudbah.

Omejen sem tudi pri višini investicije.
Ne sme preseči 4000 EUR.
Vsako mnenje, sugestija ali nasvet mi bo pomagal
Hvala.

 

Skrbnik NEP, 10.05.2013, 17:37:04 Obisk ENSVET pisarne (http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne.html) se mi zdi nujen, saj je rešitev res veliko. Za postopek izbire (kotla in izvajalca) je uporaben članek: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Izbira_Izvajalca_Bloki_Januar_2011.pdf. Še najbolj uporabno pa je, da z naprednim iskanjem na NEP Slovenija poiščete hiše, ki take sisteme že imajo (jih je preko 100).

Pozdravljeni !
V večstanovanjski stavbi se odločamo za renoviranje fasade ,pa me zanima ali lahko pridobimo od eko sklada kredit in ali smo hkrati upravičeni tudi do sudvencije . Strošek za fasado je 35000 €.

Hvala za vaš odgovor.
 

Skrbnik NEP, 09.05.2013, 08:19:53 Za subvencijo kandidirate vsi lastniki skupaj (v vašem imenu običajno upravnik), za kredit kandidira vsak posameznik. Lani (2012) je bila hkratna možnost subvencije in kredita možna, a pogoj je bil, da investicija enega stanovanja preseže 10.000 €. Letos te možnosti ni več. Torej samo kredit ali samo subvencija.

Pozdravljeni,

v stanovanjski hiši, letnik 2005, se že nekaj časa v večini sob pojavlja vlaga po stenah in ponekod že tudi plesen. Ob pregleu s termo kamero smo ugotovili, da so toplotni mostovi okoli slabo izoliranih oken in okenskih špalet ter na stikih med stropom in notranjimi stenami. Nakar smo podstrešje dodatno izolirali, tako da smo vse stene, ki vodijo na podstrešje dodatno obdali s tervolom ter pokrili celtno podstrešje z dodatno plastjo izolacije. Se pa je po kameri opazil toplotni most po vseh vogalih hiše po vertikali od prtiličja do mansarde. Hiša je grajena iz Porotherma 38cm in Thermoextra cca. 6cm. Predlog je bil, da fasada iz Thermoextra ometa ne zadostuje in je potrebno celotno fasado obnovit z dodatnim materialom npr. stiroporom.
V podstavku hiš je hidroizolacija, okoli hiše pa so speljane drenaže in odvodnjavanja.
Se strinjate da bi bilo potrebna dodati novo fasado?
 

Skrbnik NEP, 06.05.2013, 13:24:47 Preveč kompleksne težave (in različne rešitve), da bi lahko dal kakšen končni nasvet ali odgovor. Sumim, da je problem v preveliki količini notranje vlage. Rešitev je učinkovito prezračevanje skozi okna ali s pomočjo rekuperacije. Med članki 2010 poiščite oba o plesni. Predlagam obisk pri energetskem svetovalcu. Lahko pridete v Cerknico ali pa ga poiščite na http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne.html. Ne glede kam boste šli, prinesite s seboj na ključku 50 fotografij stavbe od blizu in daleč. Potem bo lažje za oba, rezultat pa uporaben in nedvoumen. To, da so na obodu stavbe toplotni mostovi (stebri na vogalih) še ni tragika, vsekakor pa nebi razmišljal o dodatni TI na celi fasadi. Ena od rešitev je, da le vogale toplotno izolirate (recimo pol metra na vsako stran vogala in po celotni višini). Veljalo bi preveriti morebitno odgovornost projektanta.

Najprej hvala za hiter odgovor, dilema ostaja le s čim nalepiti stirodur na zidak(purpen odpade). Prosim za vaše priporočilo. Hvala
 

Skrbnik NEP, 02.05.2013, 09:11:14 Z lepilno peno za stirodur. Vprašajte na Fibran (Marjeta Vide Lutman). Preverite tudi zrakotesnost.

Zanima me pravilna vgradnja oken v novogradnjo. Po vsej odprtini okna bo nalepnjen stirodur 5 cm. Vprašanje ali se okno montira direkt na stirodur ali se stirodur najprej obdela( mrezica in lepilo). S katerim purpenom se stirodur nalepi na zidak. Hvala
 

Skrbnik NEP, 02.05.2013, 08:39:54 Fotografija "http://nep.vitra.si/images/jpg/P-725-1.jpg" v rubriki Energetski kiksi pokaže, da boste imeli dobro rešitev. Če boste okno montirali na zunanjo linijo zidu (kot na sliki) pa odlično. Okno se montira direkt na stirodur. Pri montaži je potrebno zagotovoti zrakotesnost, v vašem primeru na dveh mestih. To je med okvirjem okna in stirodurjem (to naredijo in zagotovijo monterji oken). Pred tem pa je potrebno pripraviti okensko odprtino. Tudi med stirodurjem in zidom hje potrebna zrakotesnost, kot tudi "u nulo" narejena pravokotnost in vzporednost okvirja iz stirodurja. Optimalno je, da se o tem pogovorite z monterjem okna (če boste sami delali to predpripravo). Odgovora za ime lepilne pene ne poznam, vsekakor pa to ni purpen (ta ekspandira), temveč le pena, ki obdrži stirodurno špaleto na mestu, kamor jo fiksirate.

Upam da ni narobe če sprašujem še naprej.
Zahvaljujem se vam za odgovor iz naslova Montaža oken, izolacija.
Najbolj me zanima glede siporeksa. Če ga ne odstranim (dodatno delo, odvoz) in nova okna montiram ravno z zunanjo linijo zidu .....to pomeni da lahko okna montiram na siporeks?
Ta del prizidka mislim izolirati z 20cm stiropora. Kamniti cokel bom odstranil ...s čim naj to izoliram? Tudi stiroporom? http://s7.mojalbum.com/4811157_17689365_20662156/hisa-izolacija/20662156_z.jpg
Naj še cokel terase izoliram, čeprav se mi zdi terasa v kuhinji (levo od označenega) ne dela toplotni most? Okna v kuhinji in vetrolovu (levo od vhodnih vrat) sta najmanj plesniva (skoraj nič) čeprav so vsa okna na enak način montirana. http://s7.mojalbum.com/4811157_17689365_20662710/hisa-izolacija/20662710_z.jpg
A lahko brez stranskih učinkov tisti žleb speljem na enokapno streho pod njim?
Balkon zgoraj je toplotni most v dnevno spodaj.
Kaj naj uporabim da ta toplotni most preprečim z notranje strani(strop)?
Prizidek zraven (modro) ima 8cm stiropora. To mislim še podvojiti da bo enakovredno 20cm-i zraven (rdeče)
Kako naj se tukaj lotim montaže oken ki bodo ravna z zunanjo linijo zidu?
Naj odstranim stiropor okrog okvirja okna in ga prilepim tako kot naj bi bilo treba?
So kakšni pomisleki glede lepljenja dodatnega stiropora na že obstoječ ki je obdelan z mrežico in lepilom?
Jaz se opravičujem če sem kršil kakšna pravila in še enkrat postavil toliko vprašanj. Upam da mi odgovorite, ker sem že sit mojstrov ki vse vejo, in vsi drugače predlagajo.
Hvala
Lp, Toni

 

Skrbnik NEP, 12.04.2013, 21:42:29 Niste kršili pravil, res pa je rubrika namenjena kratkim nasvetom, ne pa celovitemu svetovanju. Težava je v tem, da vedno obstaja več rešitev in da skupaj poiščeva optimalno. Zato predlagam obisk pri energetskem svetovalcu. Lahko pridete v Cerknico ali pa ga poiščite na http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne.html. Ne glede kam boste šli, prinesite s seboj na ključku 50 fotografij stavbe od blizu in daleč. Potem bo lažje za oba, rezultat pa uporaben in nedvoumen.

Pozdravljeni,
Kaj reči...hvala ker obstajate! Ogromno uporabnih nasvetov sem našel tukaj.
Pri meni gre za prizidek ki ima preveč toplotnih mostov. Rad bi to saniral, in kot vidim moram začet z okni in nadaljevati z izolacijo.
Sicer nimam denarja za vse, ampak bi rad pravilno začel in mogoče v parih letih dokončal.
Prvo vprašanje je če lahko obstoječa lesena okna Jelovica demontiram in jih spet montiram po RAL standardu kot pri novogradnji?
Itak imam namen to narediti kot se spodobi, tako da klasična zamenjava okna ne pride v poštev. Tudi če se odločim za nova okna, bi tako naredil.
Drugo vprašanje je glede siporeksa z katerim je del prizidka obložen. Mislim da ga je 10cm. zgleda pa tako http://s7.mojalbum.com/4811157_17689365_20662156/hisa-izolacija/20662156_z.jpg
Ker stena prizidka že zdaj precej gleda ven glede na obstoječo (neizolirano) hišo se mi zdi da bi bilo pametno siporeks odstraniti?
Lp, Toni

 

Skrbnik NEP, 12.04.2013, 12:13:19 Hvala za pohvale. Očitno poznate članke ter vsebine rubrik "črna točka" in "Energetski kiksi", kjer je veliko uporabnega "štofa". 1. Okna se načeloma lahko premontirajo, odvisno kako "zdrava" so. RAL ima 2 tehnologiji, to je trak, ki ekspandira in folije (notranja in zunanja). Kot veste, je večji problem pri oknih neizolirana špaleta. To lahko rešite na 3 načine: 1. Okno montirate ravno z zunanjo linijo zidu, špaleta nastane iz toplotne izolacije. 2. Celotno okensko odprtino toplotno izolirate s toplotno izolacijo (slika: http://nep.vitra.si/images/jpg/P-725-1.jpg) in vanjo vstavite okno. Lahko ven (kot na sliki) ali kamorkoli. Toplotnega mostu ni, bo pa treba štemati (ali kupiti manjše okno). 3. Okno ostane na istem mestu, se pa zunaj odštema maceta (na prekladi zgoraj to ne bo možno) in vanjo se vstavi toplotna izolacija. Odstranitev siporeksa. V izolacijskem smislu je to 2 cm izolacije. Ker vam ne ustvarja težav, bi ga jaz pustil. Kje so plusi? Nepotrebno delo in odvoz materiala. Terasa na levi strani je hladilno rebro, ki se bo z debelejšo toplotno izolacijo izgubilo nekaj moči. Lažje boste šli s toplotno izolacijo čez kamniti cokel. Kje so minusi. Zgoraj pri ograji bo tesno, odmakniti bo treba žleb, okenska špaleta bo globoka. To sicer lahko rešite s pomikom okna ven, ali pa naredite odprte špalete, kot je 3 fotografija na http://nep.vitra.si/ukrep.php?h=hlebec&id=442

sranujem v bloku na dobrni 5ab kotlarna je odaljena 80m kalorimeter je vgrajen v kotlarni iz kinete pa je odvzem preko mesalnega ventila,lokacija je po moje nepravilna ker takrat ko je mesalni ventil zaprt kalorimeter steje ko da je poraba polna v kineti se voda obraca kot v kotlu,problem je sledec kineta je predimenzionirana saj naj bi bilo nato kotlarno priklopljeno trgovina in se blok ter osnovna sola sedaj so posamezniki v bloku 7ab lokacijo kalorimetra uredili kar po svoje to pomeni sanacija kinete inkotlarne prosim za odgovor:lokacija kalorimetra,lastnistvo kinete
 

Skrbnik NEP, 04.04.2013, 20:07:53 Veliko vprašanj ste postavili in posredovali malo podatkov. Skušal bom odgovoriti na podlagi sklepanja. Lastništvo kinete - ta je del ogrevalne insfrastrukture, tako kot kotlovnica - je načeloma od lastnikov stanovanj. Praviloma mora biti to razvidno iz pogodb (nakupne za stanovanje ali pogodbe o medsebojnih odnosih). Lokacija kalorimetra je lahko na začetku (v kurilnici) ali na koncu (v bloku). V vsakem primeru lastniki plačajo toplotne izgube zaradi slabe izolacije ali predimenzioniranosti. Na vaši kineti torej lastniki stanovanj v vašem bloku. Tehnično slabost (predimenzionirana kineta, na katero niso priklopljeni zamišljeni odjemalci (šola, trgovina,...) je moč rešiti samo s sanacijo, kar pomeni vstaviti novokineto optimalnih dimenzij in toplotne izoliranosti. Sama lokacija kalorimetra je nepomembna. Verjetno je v kurilnici celo bolj optimalna (seveda samo za vaš blok). Če bi bila v bloku, bi nastale težave kako obračunati in kdo bi plačal toplotne izgube (majhne sicer) na novi kineti v dolžini 80 m. Kar so naredili v sosednjem bloku pa je verjetno samovoljno. Vse opisane probleme bi moral reševati upravnik.On ima (bi moral imeti) tudi najbolj natančne informacije o lastništvu.

lep pozdrav!zanima me če dam lahko paroprepustno folijo in parozaporno folijo?kero dam lahko na agipan plate(zunanjo stran )? hvala za vaš odgovor!
 

Skrbnik NEP, 19.03.2013, 20:51:19 Paropropustna je vedno zunaj (torej na Agepanu od zgoraj, služila bo kot rezervna kritina), parozadrževalna pa je vedno spodaj (torej pod toplotno izolacijo in za stropno oblogo), saj mora zadržati kar največ vlage. Zelo pomembno je, da je zalepljena (100% zatesnjena) na vseh stikih z zidom ali strešno konstrukcijo.

Pozdravljeni.

V Vašem članku Toplotna izolacija tlakov sem zasledil, da predlagate za izolacijo AB mansardne plošče uporabo trde izolacije.

Zanima me, zakaj priporočate trdo izolacijo, ter katera izolacija naj bi bila "trda" in najprimernejša?

Hvala za odgovor.


 

Skrbnik NEP, 22.02.2013, 12:54:05 Trda izolacija (to nima veze z izolativnostjo) je nujna pod betonskim plavajočim estrihom, pod lesenim podom na moralih (ki ležijo na izolaciji) ali v primeru, ko se izolacija pokrije z lesno vlakneno ploščo. Če pa izolirana površina ni pohodna, ali je narejena konstrukcija na AB plošči, je brez težav tudi mehka ali pa recimo celulozni kosmiči. Trdota je torej odvisna od izvedbe tlaka ter obremeniteve tega tlaka (stalna obtežba, le hoja,...).

1. Koliko je specifična poraba toplote za novogradnjo (W/m3) pri fasadi 10 cm stiropora za:
dnevno sobo, kuhinjo, hodnik, kopalnico, spalnico, otroško sobo.....
2. Koliko tekočih metrov Al plast cevi (fi 16/ 2mm) se položi za talno grete za novogradnjo pri fasadi 10 cm stiropora za: dnevno sobo, kuhinjo, hodnik, kopalnico, spalnico, otroško sobo..

Lep pozdrav in hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 21.02.2013, 20:56:20 Zelo skromni podatki, mi omogočajo bolj ugibanje. Debelina toplotne izolacije na fasadi je po PURES 2010 najmanj 15 cm z lambdo 0.041 W/mK (priporočam pa 20 cm), ali 12 cm z lambdo 0,032 W/mK ali 8 cm z lambdo 0.022 W/mK. To so tudi pogoji Eko sklada za subvencijo. Na specifično rabo toplote (kar sprašujete) vpliva tudi toplotna izolacija spodaj (zemlja, klet) in zgoraj (zadnja plošča, streha) ter okna (kvaliteta in vgradnja). Toplotne izgube (U) oboda stavbe (zid in izolacija) so opisane v rubriki "Energetski kiksi" ob fotografiji http://nep.vitra.si/images/jpg/P-536-1.jpg. Iz poslanih podatkov torej ni moč izračunati toplotnih izgub na ovoju, tudi sicer to naredi projektant. Projektant strojnih instalacij pa naredi na podlagi teh toplotnih izgub izračun potrebne gostote cevi talnega gretja. Če ni posebnih zahtev, je gostota cevi po vseh prostorih enaka (funkcija prostorov se čez čas lahko tudi spremeni). To, kar vas zanima (različno topli prostori), pa se regulira v stenski omarici razvoda talnega gretja, kjer se z ventili duši vsako vejo po potrebi. To pomeni, da je recimo veja za kopalnico popolnoma odprta, za spalnico (ali hodnik) pa najbolj zaprta.

Iz garaže, ki je podkletena, smo preuredili manjše stanovanje. Zaradi prezračevanja smo v kleti, kjer hranimo vso ozimnico, napravili 2 zračnika, kar je v redu, ni pa v redu, da so tla v stanovanju precej hladna, saj po mojem mnenju del toplote uhaja skozi tla. Zato bi rada strop kleti obdala s ploščami, debeline ca 8 cm, ki bi naj imele lastnost, da zadržujejo toploto in so odporne proti vlagi (vlage v kleti je malo). Ker je na tržišču poplava raznih plošč s takšnimi in drugačnimi lastnostmi, vas vljudno prosim za strokovni nasvet, kakšen material za zaščito naj uporabim. Za pomoč se lepo zahvaljujem.
 

Skrbnik NEP, 18.02.2013, 17:14:44 Zelo dobro razmišljate. Na voljo imate vsaj dve možnosti. Prva je, da na toplotno izolacijo na stropu kleti daste tudi zaključni sloj (kot fasada), ali vsaj 1 x (bolje 2 x) lepilo in mrežico. V tem primeru vlaga v kleti gotovo ne bo problem za izolacijo. Vaših 8 cm je popolnoma dovolj, predlagam pa, da vzamete Neopor (črni stiropor), kjer je 8 cm enako toplotno izolativno, kot 10 cm belega stiroporja. A toplotna izolacija samo na stropu ne bo dovolj. Zato je potrebno z enako debelino toplotno izolirati tudi vse stene (če prav razumem so 4) pol metra od stropa navzdol. Kaj to pomeni je razloženo med "energetskimi kiksi" slika http://nep.vitra.si/images/jpg/P-532-1.jpg. Druga možnost je, da ne naredite zaključnega sloja ter na strop in stene (pol metra navzdol) nalepite le XPS (stirodur). To je edini material, ki v vlažnem ohranja izolacijske lastnosti. Vsekakor izberite izolacijo, ki ima lambdo okrog 0,032 WmK, pred odločitvijo pa preverite končen (na ključ) strošek ene ali druge možnosti.

Petrol bi prevzel sanacijo skupne kotlovnice s prehodom na energet plin po koncesijski pogodbi za dobo 10 let.
Vprašanje: zakaj koncesijonar mora toplotno energijo zaračunavati le preko enega "vmesnega" upravnika in ne direktno vsem upravnikov zgradb, ki so vezani na to kotlovnico.
 

Skrbnik NEP, 23.01.2013, 09:51:07 Kaj mora, kaj sme, kaj ne sme in kaj lahko je odvisno od določil koncesije med Petrolom in lastnikom kurilnice, ki je verjetno Občina, ni pa nujno. Ta dva določita pravila igre. Dvomim (je pa možno), da je v koncesijski pogodbi to določeno. Če ni, se koncesionar (Petrol) sam odloča o poslovnih partnerjih. Pri vas sklepam (kljub nejasnemu opisu), da ni problem upravnik, temveč podjetje, ki meri in obračunava porabo energije za ogrevanje na blok in potem na vsako stanovanje. Meritve so z deliiki na vsakem radiatorju (recimo okrog 5 v vsakem stanovanju) ali pa preko kalorimetra (eden na vsako stanovanje). Načeloma nima proizvodnja toplote (Petrol) nobene povezave z delitvijo v blokih. Smiselno sicer je, da je to eno podjetje (nikakor pa to ni obvezno). V vsakem primeru, se o načinu delitve (% med fiksnim in variabilnim deležem) odločajo lastniki stanovanj (ne upravnik in ne Petrol). Prav tako se lastniki odločajo o metodi določitve korekcijskih faktorjev stanovanja. Različne možnosti jim predstavi podjetje, ki obračunava stroške. Tako je lahko pri 10 blokih 10 različnih podjetij (tu se ne sme mešati organizacije, ki obračunava s tem, komu se plačuje). Celo o izbiri tipa delilnikov v enem bloku se lahko - v primerjavi z ostalimi bloki - vzame drugačnega proizvajalca (tip) delilnikov. Vse kar je enotno na teh 10 blokih so delilniki (običajno so to kalorimetri) na podpostajah v kleti vsakega bloka. Ta meritev je možna tudi v kurilnici, ko se meri oddano toploto za vsak blok (torej 10 kalorimetrov).

Zanima me koliko m3 velik rezervar je zadosten za uporabo deževnice za zalivanje majhnega vrta, pranje avtomobilov, dvorišča, za pralni stroj in wc splakovalnike. v družini nas je 6.
 

Skrbnik NEP, 18.01.2013, 11:42:26 Iz članka "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Dezevnica.pdf" izhaja, da je 5 m3 prava velikost.

V stanovanju imamo lesen strop,ki je izoliran z 10cm stiroporjem.Ostrešje ni nič izolirano,zato nam toplota uhaja ven,kar se vidi po ledenih svečah.Zanimamo se,da bi ostrešje izolirali s super izolacijsko folijo.Podstrešje ni bivalno.Rada bi vaše mnenje.Lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 17.01.2013, 08:10:02 Dobra odločitev, na voljo je tudi subvencija Eko sklada (a v tem primeru ne morete delati sami). V članku: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Strehe.pdf je razloženo vse potrebno, tu le povzetek. Super folijo odsvetujem, svetujem pa 30 cm dodatne izolacije (beli stiropor) ali 20 cm črnega (grafitni). Če je možno, predlagam, da preložite ves sedanji stiropor in preverite stanje parne ovire (PVC folija), ki mora biti nad lesenim stropom in pod izolacijo. Pomembno je, da je 100% zatesnjena tudi na stikih z zidovi, dimnikom,.... Nad lesenim stropom je potrebno toplotno izolirati tudi vse 4 zunanje stene, dimnike in druge gradbene elemente v višini pol metra z debelino 15 cm. Ta podstrešni prostor mora biti stalno prezračevan.

lep p.me zanima a je m0gče da imam vlažne dve stene prav zaprav sam p0nek0d na sredini hieše.t0jest na h0dniku,je vlažn0 p0nek0d 20cm nad nizk0stenskim pl0ščicam.zdaj nevem al mi spušča centraln0,ker mam taln0 al slučajn0 prebija kakšna p0dtalnica ker je hiša nisk0 pretlična.nevem sem 0bupana nevem kaj naredit,pr0sim če mi lahka p0magate z kakšnim predl0g0m.hvala lepa za 0dg0v0r al saj mal p0jasnil kaj bi lahka bil0.hvala...zijada...
 

Skrbnik NEP, 10.01.2013, 07:21:04 Zelo dobro ste ugotovili dva možna vira težav. Če pušča talno gretje se da to zelo enostavno ugotoviti: (1)Če v ogrevalnem sistemu pada pritisk. Spremljajte v kurilnici na manometru. Običajna vrednost je okrog 1.5 bara. (2)Izven ogrevalne sezone zaprite odvodni in dovodni ventil v kurilnici (za celoten ogrevalni sistem) ali samo v razdelilni omarici za to (na hodniku) vejo talnega ogrevanja. Preverite, ali se vam vlaga zmanjšuje, ostana enak ali se dviga (s svinčnikom narišite črte višine, pri vsaki črti napišite datum). Z obema oblikama opazovanja boste z veliko verjetnostjo potrdili (zanikali), da je poblem v talnem gretju. Tretja možnost pa je slikanje s termo kamero v ogrevalni sezoni. Ker obstaja tudi možnost podtalnice se da to ugotoviti na podlagi dežja. Spremljajte torej količino padavin (datum in količina v litrih) ter odziv vlage (z zakasnitvijo nekaj dni). Če ugotovite vzorčno povezavo, potem je problem tu. Rešitev je drenaža okrog hiše na zunanji strani.

Lani smo temeljito obnovili izolacijo hiše. Zamenjali smo okna, zdaj okna z Uw=0,72W/m2K, na oknih so rekuperatorji, na hladnem podstrešju je 35 cm izolacije, fasada ima poleg prejšnjih 5 cm stiropora še 16 cm grafitnega stiropora. Poraba KO v novembru in decembru skupaj je le 130 l, skupaj s sanitarno vodo. Ogrevamo 110 m2 površine. Letna poraba je tako zdaj okoli 4000 KWh energije.
Sedaj imamo problem. Naš ogrevalni sistem je zastarel. Peč je predimenzionirana (26KW).
Kakšen nov ogrevalni sistem izbrati? Toplotnih črpalk z manjšo močjo od 4 KW v Sloveniji ni. Kaj nam še preostane? Lepo prosim za konkreten odgovor. Hvala
 

Skrbnik NEP, 08.01.2013, 18:19:36 Rezultati prenove pokažejo že v prvih mesecih ogrevanja super rezultat. Za verodostojnost bo potrebno sešteti vsaj dve ogrevalni sezoni, takrat se bo verjetno pokazalo, da ste dosegli standard okrog 4 - 5 litrske hiše, kar pomeni za ogrevanje prostorov (brez sanitarne vode) potrebno moč okrog 5 kW. Seveda je sedaj obstoječi kotel premočan. Rešitev se išče v dveh smereh. (1)Kotel na kurilno olje ostane, dodate mu zelo dobro toplotno izoliran hranilnik tople vode (HTV) velikosti okrog 500 litrov v katerega prihaja topla voda iz kotla in iz katerega izhaja topla voda v ogrevalni sistem. Kotel bo tako delal vsak dan (recimo) pol ure, HTV vam bo z zalogo tole vode ogreval stanovanje ves dan. Za rešitev sanitarne vode predlagam sistem v HTV (bojler v bojlerju ali - še bolje spirala za ogrevanje sanitarne vode). Poglejte na: http://www.facebook.com/photo.php?fbid=10151159891876149&set=a.10150223574736149.323149.269368411148&type=1&theater. (2)Instalirate dve TČ. V eni se pripravlja sanitarna voda celo leto, v drugi ogrevalna voda med ogrevalno sezono. To pomeni, da ni potrebno kupiti skupne TČ (prostori in sanitarna voda). TČ za ogrevanje prostorov pa gredo brez težav pod 4 kW. Na http://nep.vitra.si/ukrep.php?h=rovte&id=68 si lahko ogledate tak sistem. Vsaka TČ ima 2 kW, skupaj pa ogrevajo 130 m2. Lastnika lahko vprašate o izkušnjah. Tudi za TČ se priporoča vgradnja HTV. Za oba predlagana sistema so vse številke samo orientacijske, instalater (še bolje projektant) vam bo lahko povedal prave.

Dodatno bi izoliral betonirano kineto s toplovodom, tako, da mi kinete ki je pod asfaltom ne bi bilo potrebno odpirati v celoti. Obstoji izolacijski material npr. stiropor ali kaj podobnega v kroglicah in bi to skozi odprtino vpihal v kineto. Volumna je cca 3 m3. Kineta je v ceti zaprta, le pre kurilnico je loputa z zapornim ventilom. Prosim za nasvet. LP Rok
 

Skrbnik NEP, 04.01.2013, 09:42:24 Vpihovanje se kaže kot možnost. Če je kineta suha (kar verjetno ni) bi šel lahko EPS (stiropor), v tem primeru predlagam črnega (Neopor). Ker pa je tu verjetno vlaga ostane le XPS. Tega bi bilo sicer možno dobiti v kroglicah (dejansko je to razrezan ostanek od proizvodnje), ki pa so popolnoma neizolativne. Brez odpiranja torej ne bo šlo. Če pa odprete, predlagam dva materiala. Do višine cevi nasujete penjeno steklo (ki pa ga ne smete lomiti ali drobiti), čez pa zaključite s ploščo XPS, čez njo pa asfalt.

Pozdravljeni,
priloženoi pošiljam slike naše hiše-fasade, ki na severni strani plesni oz. črni.
Zanima me kaj svetujete glede sanacije.
kambic.irena@gmail.com
 

Skrbnik NEP, 30.12.2012, 13:45:48 Za celovit odgovor bi potreboval več podatkov (sestava stene, materiali, kateri prostori so zadaj) in več fotografij. Iz treh poslanih lahko le ugibam o vzrokih, ti pa so pomembni za odločitev o sanaciji. Kot izgleda je vzrok notranji (če prav vidim je plesen le v pritličju), kar pomeni prekomerno vlaženje skozi zunanjo steno, skozi katero gre tudi dovolj toplote, da omogoča rast plesni. To pomeni, da je pretanka debelina izolacije (če ta sploh je). Od sestave stene je sedaj odvisna pot sanacije. Gotovo pomaga zmanjšanje prehoda vlage skozi steno, kar pomeni vzdrževanje idealne 50% relativne vlage (http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/OdpravaPlesni_November_2010.pdf in http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plesen_Oktober_2010.pdf) in toplotna izolacija fasade (http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Toplotna_Izolacija_Fasade.pdf). Če ne naredite nič od navedenega (kar odpravlja vzroke), vam ostane le še odpravljanje posledic. V tem primeru operete fasado z močnimi curki vode (wap čistilec, ki se uporablja za pranje avtomobilov). Če ne gre, ostane še peskanje (podobno kot wap na vodo, le da je tu uporabljen kremenčev pesek). Sledi nov premaz. Za pomoč (kateri, kako se ga uporabi) se obrnite na Cirilo Colnar Mikeln iz podjetja Helios. Celoten prispevek je na http://tvslo.si/predvajaj/dobro-jutro-1-del/ava2.139088800/00:37:10.

Pozdravljeni,

ker ni možnosti dodatno izolirati zunanje fasade, smo se odločili, da steno izoliramo z notranje strani. Zanima me, ali pri stenah tudi nalepimo parozaporno folijo, kot na stropu (stena, izolacija, folija???, knauf)?
 

Skrbnik NEP, 25.12.2012, 12:18:30 V vašem primeru morate biti pozorni na 3 stvari. 1. Debelina toplotne izolacije. Najmanj 15 cm z lambdo 0,032 W/mK ali 8 cm z lambdo 0.022 W/mK. Ne pozabite na notranje špalete. 2. Izvedba. Ena možnost je, da naredite "fasado" (toplotna izolacija, mrežica, lepilo in zaključni sloj), v tem primeru parna ovira ni potrebna. "Fasada" je lahko obdelana tudi gladko, če pa tega ne želite, lahko izolacijo zaprete tudi z neko oblogo. V tem primeru mora biti za oblogo še parna ovira, ki mora biti na vseh stikih zalepljena na zid (da ne "pušča"). 3. Pomembno je, da pol metra od zunanje stene toplotno izolirate tudi predelne stene in strop na enak način (in z enako debelino). S tem preprečite vpliv hladne zunanje stene na predelne stene in strop (razloženo ob sliki http://nep.vitra.si/images/jpg/P-532-1.jpg v rubriki "Energetski kiksi"). Na enak način bi morali toplotno izolirati tudi tla, kar pa je običajno težko izvedljivo.

Pozdravljeni! V prostoru hiše, nad katerim je odprta pohodna terasa bi rad izoliral strop. Nad prostorom, kjer je samo špajza, wc in predprostor hiše je samo 10cm debela betonska plošča, skozi katero uhaja toplota. Prosim za nasvet na kakšen način bi lahko izvedel TI na notranji strani, da se na stropu nad TI ne bi pojavljala vlaga? Na zunanji strani izolacija ni mogoča, na notranji pa imam naveč 15cm debeline za TI (vsaj nekaj)! Hvala
 

Skrbnik NEP, 19.12.2012, 11:56:46 Na stropu naredite "fasado" (toplotna izolacija, mrežica, lepilo in zaključni sloj). 15 cm je OK, uporabite pa toplotno izolacijo z lambdo najmanj 0,032 W/mK (bolje je seveda 0.022). Pomembno je, da pol metra od stropa navzdol na enak način (in z enako debelino) izolirate tudi vse stene (notranje in zunanje). S tem preprečite vpliv hladne plošče na stene (razloženo ob sliki http://nep.vitra.si/images/jpg/P-532-1.jpg v rubriki Energetski kiksi"). "Fasada" je lahko obdelana tudi gladko, če pa tega ne želite, lahko izolacijo zaprete tudi z neko oblogo. V tem primeru mora biti za oblogo še parna ovira, ki mora biti na vseh stikih zalepljena na zid (da ne "pušča").

Pozdravljeni, živim v večstanovansjki stavbi-novogradnja, kjer ogrevamo vodo tudi sanitarno s skupno kotlovnico na UNP. Plinohram je od stavbe precej oddaljen. Zanima me, koliko CO nastane pri izgorevanju UNP-ja?
Hvala
 

Skrbnik NEP, 14.12.2012, 09:07:38 To, da imate najdražji energent (poleg elektrike) verjetno že veste. Odgovor na vprašanje pa najbolj plastično opiše primerjava. Predvidevam, da se v vaši novejši stavbi potrebuje za ogrevanje 100 m2 okrog 10.000 kWh na leto. To pomeni 1.000 litrov kurilnega olja (ta ob izgorevanju proizvede 2.699 kg CO2) ali pa 776 kg UNP (ta ob izgorevanju proizvede 2.251 kg CO2). Razlika je 448 kg ali 16,6 % CO2 manj. Ker pa sprašujete za ogjikov monoksid je njegova količina odvisna od kvalitete izgorevanja Običajno je premalo zraka - kisika). Oglikov monoksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju. To pomeni, da v kurilno napravo ni doveden dovolj velik presežek zraka, da bi se kemične reakcije v procesu zgorevanja odvile do konca. Ogljikov monoksid je brezbarven strupen plin, brez vonja in okusa. Je precej lažji od zraka, zato je zmotno mišljenje, da se zbira pri tleh, se pa zelo hitro meša z zrakom. Ogljikov monoksid se v telesu veže na hemoglobin in to tudi, ko človek ne vdihava več zraka pomešanega z ogljikovim monoksidom. Značilni simptomi zastrupitve so glavobol, utrujenost, zaspanost, bruhanje, omotica, pospešeno dihanje, nezavest in smrt. A glede teh neprijetnosti ste po moje lahko brez skrbi, saj se nanašajo na primere, ko je kurilna naprava v stanovanju, vi pa jo imate v skupni kurilnici. Več o plinu v članku: http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plin_Februar_2010.pdf

Koliki naj bi bil korekcijski faktor za severne fasade.
Pri nas so določili korekcijske faktorje:
za pritličje 9,8 zadnje nadstropje 11,2 in severna in južna fasada enako samo 1,9. ?!
Je to pravilno, da severna fasada ima enaki faktor kot južna!.Pravilnik, predpis?
Prosim za odgovor po e pošti
joze.brilej@telemach.net
 

Skrbnik NEP, 04.12.2012, 14:20:13 V rubriki Članki (http://nep.vitra.si/?nep_v_stevilkah=1) jih okrog 8 obravnava bloke, temeljni so Blok 1, 2 in 3. Tam je naveden tudi pravilnik, ki opredeli dve možni določitvi korekcijskih faktorjev stanovanj (ne stene ali sobe). To je izkustveno in računsko. Načeloma so v vsakem bloku 3 ravni: 1. Nevtralna (plača 100 od izmerjenih 100), 2. Slaba (plača 80 od izmerjenih 100) in dobra (plača 120 od izmerjenih 100). Navedene številke so samo ilustracija. Opozoril bi še na to, da imamo dva korekcijska faktorja. Za stanovanje sem navedel, drugi pa je za radiator. Tudi to je podrobneje opisano med članki.

Spoštovani,
ali lahko uveljavljamo subvencijo, če bi fasado izdelali sami (subvencija za material) in za kurilno napravo na drva, če jo sami zamenajmo (samo odklop stare peči in priklop nove.) l.p.

 

Skrbnik NEP, 01.12.2012, 18:00:07 Za fasado mislim da ne, za kotel pa sem skoraj prepričan, da ne (preverite na Eko skladu). Je pa tak nakup vprašljiv glede davka (DDV). Sami boste plačali 20%, preko izvajalca pa 8.5%.

Spoštovani!
Lepo vas prosimo za vaše strokovno mnenje.
Imamo staro hišo letnik 1938 ločeno na tri etaže(sosedje se ogrevajo z mestnim plinovodom).
Ker bomo popolnoma prenovili stanovanje (70 m2), smo se odločili zamenjati tudi star, dotrajan, sistem ogrevanja ( trenutno imamo centralno ogrevanje in se ogrevamo s kurilnim oljem.) in seveda stara okna. Sedaj porabimo od 1500 do 2000 l kurilnega olja na leto, pri tem, da v stanovanju ohranjamo temperaturo cca. 23 stopinj.
Nikakor se ne moremo odločiti kateri način ogrevanja bi bil najcenejši za dobo 20-30. let.
Namreč toliko let bo trajalo da odplačamo kredit za celotno prenovo stanovanja.
Ker so investicije vgradnje ogrevalnih sistemov zelo drage so nam v oči padli električni radiatorji.
Investicija za 6 električnih radiatorjev je samo cca.1000-2000 evrov, medtem ko je investicija v vsa druga ogrevanja vsaj 15.000 evrov. Za slednje potrebujemo kredit, kar pomeni, da bomo dejansko plačali nekaj več kot 20.000 evrov. To pomeni, da je razlika pri začetni investiciji 19-18.000 evrov, kar pa je vsaj 15 let gretja stanovanja?! Peci in napeljave pa, ce imamo sreco, zdrzijo 20 let. Razmisljamo prav?
Kaj menite vi? kaj je najbolj ekonomicno ogrevanje, ob upostevanju zacetne investicije?
LP,
Kaja



 

Skrbnik NEP, 01.12.2012, 17:32:26 Električni radiatorji so za vas ekonomsko nesmiselni in po zakonodaji prepovedani kot primarno (ali edino) ogrevanje. Zelo priporočam, da obiščete enegetskega svetovalca, saj je svetovanje na nepopolno sliko lahko tudi zavajajoče. Torej vam napišem samo gotova dejstva. O električnih radiatorjih sem že. Poraba kurilnega olja je izjemno velika za 70 m2. Stroške lahko zmanjšujete na ovoju stavbe s toplotno izolacijo fasade, stropa kleti in zadnje plošče ter okni. Za vse to je na voljo subvencija eko sklada. Kako se to naredi preberite med članki, kako pa se ne sme narediti pa v rubriki "Črna točka" in "Energetski kiksi". Med članki so tudi cene energentov ter opisane subvencije za kotle na biomaso. Ogrevanje prostorov in sanitarne vode je torej drugo področja manjšanja stroškov. Peleti stanejo pol manj kot kurilno olje (za enake kWh), polena pa le 1/4 cene kurilnega olja. To je smiselna smer razmišljanja. Investicija v celoten sistem na polena je cca 6.000 €, v pelete pa 8.000 €. Od tega dobite največ 25% subvencije. Na NEP Slovenija poiščite primere, praviloma so s cenami investicije.

Spoštovani

Ali je pri nakupu kamina na pelete možno dobiti
kakšne nepovratna sredstva oziroma subvencije?

hvala in lep pozdrav
 

Skrbnik NEP, 30.11.2012, 14:10:01 Da, seznam je na "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Seznam_kurilnih_Naprav_Biomasa.pdf". Za letos so subvencije že pošle, nov razpis se pričakuje zadnjega decembra 2012.

Spoštovani!

V bloku imamo v naslednjem letu plan prenoviti nekaj stvari. Blok je star 52 let in na njem je še prvotna fasada. V bloku je 16 stanovanj v 4. nadstropjih. Na sestanku lastnikov je bilo kar nekaj dilem glde tega kaj je najbolj pomembno in se zato obračam za vas z vprašanji. Blok ima 10 let staro streho, ki je izolirana z 10 cm tervolom. 1/3 strehe predstavlja terasa s hidrolizolacijo. Stene kletnih prostorov (podkleteni) so premazane s smolo. Kleti so sicer suhe. Okna v kleteh so prvotna, ravnotako okna v hodniku (vsako nadstropje ima svoj skupen balkon z vrati) medtem ko smo lastniki stanovanje v večini že zamenjali stara okna za nova. Stanovalci pa imamo težave s plesnijo v stanovanjih. Ogrevanje stanovanj je individulano, v večini se ogrevamo s plinom.
Zanima me kaj bi bilo po vašem mnenju prioriteta pri prenovi bloka? Ali je potrebno najprej narediti dranažo kleti, zamenjati skupna okna, pokriti teraso ali narediti novo fasado? Vsak od lastnikov ima namreč svoje mnenje.
 

Skrbnik NEP, 27.11.2012, 06:46:35 Članek na "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Cenejse_Ogrevanje_V_Blokih.pdf" odgovorja na vsa vprašanj, zato le povzetek. Plesen obravnavata dva temeljna članka: "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plesen_Oktober_2010.pdf" in "http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/OdpravaPlesni_November_2010.pdf". Sumim, da je plinsko etažno ogrevanja pomemben razlog za plesen. Za vse navedene posege v klet ne vidim potrebe (ker se ne ogreva), edina (ki pa je nujna) je toplotna izolacija stropa v kleti. Vse o toplotnem ovoju stavbe (strop kleti, fasada, streha) je opisano v 3 člankih (november 2012). Da zaključim. Če želite mir v hiši je na prvem mestu ovoj stavbe. Predlagam pa, da se odpravite k energetskemu svetovalcu (hudič je vedno v podrobnostih) ali pa ga povabite v goste kot predavatelja.

V hiši zgrajeni 1970 z modularnimi bloki 19 in 29 cm imamo neizdelano mansardo. Fasada je iz tistega obdobja (Teranova? omet). V bližnji prihodnosti nameravamo narediti fasado 15-20 cm stiroporja. Ker so v mansardi stene gole, jih nameravamo obložiti s suhomontažnimi ploščami na kovinski konstrukciji. Lepili jih ne bomo zaradi prevelikih neravnin na steni. Ali ima smisel vmes vgraditi še izolacijo, da bi bile zunanje stene izolriane še z notranje strani? Strop mansarde bo izoliran z 2x14 cm DF40 oz. podobnim.
 

Skrbnik NEP, 23.11.2012, 21:10:13 Ne, ni smiselno. Je pa vprašanje časovnega zamika. Vsekakor je smiselno narediti fasado pred vselitvijo na podstreho. Med članki (november 2011) preberite vse o toplotnih mostovih na stiku strešne in fasadne izolacije pri kapu in v "špicah". Opozorila so tudi v "Črna točka" ter "Energetski kiksi". Koritilo bo tudi uporaba priporočil iz članka "Tlaki". 30 cm toplotne izolacije v strehi je lepa številka, 40 cm je še boljša (velja za lambdo 0,041 W//m/K). Če pa vzameto boljšo (lambda 0,032 W//m/K) je tudi 30 cm OK.

Pozdravljeni

Zanima me ali so švedski električni radiatorji "BEHA" res varčni. Dobil sem podatek od prijatelja, ki je stranki montiral 3 radiatorje in pravi, da je poraba elektrike 3 €/dan oziroma po radiatorju 1 €/dan.

hvala in lep pozdrav

Mark
 

Skrbnik NEP, 25.11.2012, 21:34:32 1. Začel bom z ovojem stavbe. Če je ta zelo dobro toplotno izolirana je poraba kateregakoli energenta majhna, če ni, je visoka. Klasična slovenska hiša potrebuje 150 kWh/m2/leto (15 litrov kurilnega olja", pasivna hiša (PH) pa le 10% tega (15 kWh/m2/leto), kar pomeni 1.5 litra. Prvo vprašanje je torej, v kako dobro (slabo) toplotno izolirani hiši ogrevamo. Več o toplotni izolaciji ovoja stavbe je med članki na NEP Slovenija (november, 2012). 2. Ko kWh pretvorimo v denar, je pomembno koliko m2 se ogreva. 3. Za 1 € lahko kupimo okrog 6 - 7 kWh elektrike (ob ceni okrog 15 centov/kWh) pri višji tarifi in okrog 10 centov/kWh pri nižji (torej okrog 10 kWh elektrike). 4. Iz tega sledi, da bi recimo radiator z močjo 1000 W lahko deloval 6 - 10 ur in ogreval 8 - 10 m2 "normalne" hiše. 5. Namesto tega radiatorja se lahko namontira deset 100 W žarnic (z žarilno nitko), ogrevalni učinek bo podoben, le žarnice bi morale biti nekje pri tleh (višina radiatorja). 6. Ogledal sem si stran (Tersus d.o.o.) in nisem našel nobenega argumenta, ki bi upravičil naziv "varčni". 7. Za celoletno ogrevanje hiše - kjer potrebujemo tudi ogrevanje sanitarne vode - take oblike nebi verjetno nikoli svetoval. 8. Za ogrevanje v nekih specifičnih situacijah ali prostorih, pa zna biti tak sistem uporaben, uporabnost narašča z debelino toplotne izolacije. 9. PH se ogrevajo praviloma na toplotno črpalko, kjer stane (ob grelnem številu 3) celoletno ogrevanje 1 m2 okrog 75 centov, 100 m2 velika pasivna hiša se torej na leto ogreva za 75 €. 10. Pogosto se ljudje v blokih odločajo za tak način ogrevanja ali dogrevanja. Tu je potrebno opozoriti, da se tako ogrevanja stanovanja "šlepajo" na toploto, ki prihaja s strani skozi zidove sosednjih stanovanj ali od spodaj skozi tlak (strop spodnjega stanovanja). To pa je kraja toplote. Spomnim se lastnika stanovanja v deloma vseljenem bloku, ki je vse navdušen prišel na svetovanje z idejo, da bo tudi on ogreval svoje stanovanje s klima napravo, kot to dela že nekaj mesecev sosed nad njim in plača "nekaj evrov" na mesec. Ker je imel s seboj račune (vesten lastnik) sva hitro našla mesec, ko se je zgornji sosed začel ogrevati na klimo. Spodnji od takrat naprej plačuje vsak mesec okrog 100 € več (ogrevajo se na utekočinjeni naftni plin). Kaj drugega kot kraja toplote se taka situacija ne more imenovati. Še zakonodajna utemeljitev: Elektrika je predraga in predragocena energija za osnovno ogrevanje, zato električno ogrevanje ni dovoljeno, prepoveduje ga Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št 52/10). Dovoljeno pa je ogrevanje s pomočjo toplotne črpalke, ki jemlje toploto iz toplotnega vira (zunanji zrak, voda, zemlja) in jo s pomočjo električne energije dvigne na višji temperaturni nivo in odda toploto v ogrevalni sistem. "V povprečju daje toplotna črpalka trojno količino toplote glede na količino porabljene elektrike - z eno kilovatno uro električne energije odda tri kilovatne ure toplote -, odvisno od razmerij vstopne in izstopne temperature." Tudi novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES, Ur. l. RS, št. 52/10) in Tehnične smernice tega pravilnika omejujeta rabo električne energije za ogrevanje. Še bolj jasen je starejši, a še vedno veljavni Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode (Ur. l. SRS, št. 31/84), ki dovoljuje uporabo električne energije samo za "dopolnilno ogrevanje", kot "osnovno ogrevanje" pa v primerih, "kjer ni možna uporaba primarnega energetskega vira za ogrevanje". Še več, pravilnik še navaja: če se električna energija uporablja za osnovno ogrevanje, je praviloma treba uporabljati termoakumulacijske peči ali toplotne črpalke; samo za prostore s površino, manjšo od 5 m2, je dovoljeno uporabljati "električne peči za neposredno ogrevanje". Torej, če dokazano niso mogoči drugi energetski viri kot električna energija, lahko uporabite zgolj termoakumulacijske peči ali toplotne črpalke. Električnih radiatorjev, električnih panelov ali električnih sevalnih slik ni dovoljeno uporabljati za ogrevanje, razen za dopolnilno ogrevanje ali za ogrevanje prostorov, manjših od 5 m2.

Zanima me, če slučajno imate kak spisek podjetij ali posameznikov, kateri kvalitetno izvedejo hidravlično uravnoteženje ogrevanja v več stanovanjski zgradbi. (50 stanovanj). Rabimo za izdelavo predračunov. Hvala
 

Skrbnik NEP, 21.11.2012, 16:19:31 Žal ne, mogoče vam lahko pomaga Eko sklad.

ne vem če moje vprašanje sodi vto rubriko ,ampak vseeno. Zanima kako se pridobi kredit prekoeko sklada ,kaj vse potrebujemo,hvala
 

Skrbnik NEP, 18.11.2012, 10:57:38 Na spletni strani Eko sklada (http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html) so formularji, okvirni izračuni stroškov (mesečnih anuitet) in razlaga vseh potrebnih korakov.

Spoštovani!
Želene podatke vam z veseljem posredujemo,
a šele po končani odcepitvi, saj ne bi radi spodbudili trenutnega upravnika k "antipropagandi".
Upam, da boste razumeli našo zadrego in sprejeli predlog. Kot rečeno, po koncu postopkov, vam bomo z velikim veseljem posredovali vse informacije in še več. Poudariti je potrebno, da se v takih kotlovnicah, ki orgevajo celotna naselja, obračajo veliki denarji in obstoječe ureditve omogočajo tudi nemalo mahinacij, zato smo pobudniki "ločitev" trn v peti in te klike so pripravljene ohranitev tega sistema braniti z vsemi (legalnimi in nelegalnimi) sredstvi.
Vljudno vas prosimo, da nam kljub temu pomagate z odgovorom. V nasprotnem primeru si bomo vaš molk primorani razlagati kot sodelovanje pri vzdrževanju nepravičnih in nepreglednih sistemov, kar pa je v nasprotju s poslanstvom NEP VITRA.
Prosimo vas le za splošen odgovor kako se lahko izpelje ločitev od skupne kotlovnice, ki bo koristen za mnoge v Sloveniji.
Hvala za razumevanje in še enkrat hvala za odgovore ter pomoč.

Pozdravljeni!
 

Skrbnik NEP, 02.11.2012, 16:02:26 Strašljivo je živeti v družbi strahu in nezaupanja. A lotimo se problema. Kot sam poznam določila Energetskega in Stanovanjskega zakona se vse dikcije nanašajo na stavbo (torej en blok). Razmerja se torej urejajo znotraj bloka, navzen pa je blok avtonomen. Ko me sprašujete "Kakšen je pravni postopek odcepitve od kotlovnice, ki nas trenutno ogreva?" vam lahko odgovorim le okvirno in splošno (priporočam, da najdete kakšnega pravnika). Če bi bil sam v vaši vlogi bi začel s sklicom Zbora lastnikov. Načeloma je dobro, da je prisoten tudi upravnik, ni pa to nujno. Zbor, kot najvišji organ sprejme potrebne sklepe in jih verificira (najbolje s podpisom vseh lastnikov). Pred tem Zborom pa je potrebno preveriti (1)kakšno pogodbo imate glede ogrevanja prostorov in sanitarne vode (tu so verjetno opredeljeni postopki in čas prekinitve pogodbe), pomembno je vedeti in povedati vsem vključenim, da (2)meritve stroškov po delilnikih ali kalorimetrih ostanejo, pred Zborom je potrebno (3)narediti tehnični, časovni, finančni (investicija in obratovanje) in obratovalni (kdo bo za to skrbel) plan. Zelo dobro je, da se na Zboru (4)predstavi izračunane primerjave stare in bodoče rešitve. Potrebno je (5)na Občini preveriti, ali potrebujete za vašo rešitev gradbeno dovoljenje (po moje ga potrebujete) ali bi šlo z Lokacijsko informacijo. To je vse, imam pa še en pomislek in opis tretje rešitve. Ni zanemarljiva možnost, da za uvajanjem plina v vaš blok stoji drugi lobi. Rešitev pa je iz prakse, predlagam, da jo vsaj preučite. Primer (ki ga opisujem) velja za tri bloke iz leta 1970 s skupno kurilnico. Ta je samostojna, ogreva pa 36 stanovanj (12 na blok, 6 na stopnišče), skupaj okrog 2.000 m2. Poraba kurilnega olja za ogrevanje prostorov je okrog 40.000 litrov na leto. Skupen letni strošek je okrog 40.000 €, kar znese okrog 1.100 € na stanovanje. V tej številki ni stroška elektrike, saj se sanitarna voda pripravlja s potratnimi električnimi bojlerji. Relativno slabe so tudi podzemne toplovodne povezave med kurilnico in bloki, kar se vidi pri hitrem taljenju snega nad njimi. Prava in smiselna rešitev je popolna prenova kurilnice in toplotnih vodov (kinet) do vseh treh blokov. Cenovno in okoljsko so lesni sekanci optimalen energent saj so za ¾ cenejši od kurilnega olja. Po okvirnih izračunih bi stala investicija na ključ okrog 80.000 €. To vključuje montažo 150 kW kotla na sekance, ustrezno velik hranilnik tople vode, novi cevni razvodi do blokov, tri podpostaje, vsa avtomatika, 80 m3 zalogovnik za sekance na ravni strehi kurilnice in vse delo. Spodbudna in razveseljiva je cena prenove. Ob 25% subvenciji Eko sklada (20.000 €) plačajo lastniki dejansko le 60.000 €, kar pomeni okrog 1.700 € na stanovanje. Izračun dokazuje, da se investicija povrne prej kot v 2 letih s prihranki pri energiji. Pri lesnih sekancih bo letni strošek stanovanja na leto le okrog 300 €.

Spoštovani!
Stanovanjski bloki v našem naselju se ogrevajo iz skupne kotlovnice, katera je v solastništvu etažnih lastnikov. Nekaj blokov se želi "odcepiti" od te potratne kotlovnice (kot energent uporablja kurilno olje) in si v svojih toplotnih postajah (na svoje stroške) namestiti kotle na plin. S tem bi znižali stroške energenta, izničili toplotne izgube na "poti" iz kurilnice, do bloka, maksimalno povečali vpliv pri sprejemanju odločitev o delovanju, upravljanju, vzdrževanju, itd.
Zanima nas:
Kakšen je pravni postopek odcepitve od kotlovnice, ki nas trenutno ogreva?
Poudariti je potrebno, da nimamo nobenega interesa po izplačilu našega lastniškega deleža. Želimo le miren odklop od dosedanjega sistema.

Vnaprej hvala za odgovore.

Prijazen pozdrav!
 

Skrbnik NEP, 02.11.2012, 11:56:50 Prosim vas, da na info@vitra.si pošljete še vaše podatke (priimek, naslov in telefon). To v odgovoruu ne bo objavljeno.

Se strinjam, da moramo okna vraditi z zunanjo linijo zidu. Kaj pa če gradim s 38 cm debelo opeko in dam gor 5 cm izolacije ali še manj (saj to skup pomeni zadostna toplotna izolativnost in nimam denarja za več), kam naj dam potem polico? Oziroma hiša z majhnimi špaletami nima ravno primernega izgleda!
 

Skrbnik NEP, 17.10.2012, 20:40:15 To z zunanjo linijo zidu je le najbolj enostavna in "ziheraška" rešitev, ni pa edina. Je pa pri odločanju smiselno razmisliti o treh vidikih, to je energetskem, ekonomskem in estetskem. Pri energetskem lahko dosežemo željeni "U" (izolativnost) z različnimi materiali, debelinami in kombinacijami. V rubriki "Energetski kiksi" je tabela "Obod stavbe", kjer so ta razmerja jasno predočena. Sam sem velik zagovornik gradnje z najtanjšim in najcenejšim zidakom (ki mora seveda zadostiti vsem statičnim in protipožarnim zahtevam), prihranek se investira v debelejšo toplotno izolacijo. Če uporabimo modularni blok 19 cm namesto 29, pridobimo v vsaki etaži okrog 4 m2 bivalnih površin kvadratni m zidu nas stane 33% manj (zid se namreč prodaja po m3, ne pa m2). Ne pozabimo. Stavbo nosijo stebri, ne zid. Odločanje bo lažje, ko preverimo koliko nas stane gotov m2 obodne stene (torej zid in izolacija). Dejstvo je, da s toplotno izolacijo ceneje dosežemo željeni "U", kot z zidakom. V estetski del se nikoli ne spuščam, videl pa sem že stabe brez špalet, z majhnimi špaletami, brez zunanjih poličk, a z globokimi notranjimi. Stvar okusa.

Spoštovani!

Zanima me, zakaj je tolikšna razlika v ceni zemeljskega plina in mešanice butan-propan. Sedaj je veliko govora o pocenitvi zemeljskega plina, zanima me zakaj se nič ne govori o ceni drugega plina. Vsi namreč nimamo te možnosti, da bi imeli zemeljski plin, vendar se moramo tudi mi ogrevati.
Zanima me še kolikšna naj bi bila povprečna poraba mešanice plina butan-propan uperjen, za 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja z dobro izolacijo in recimo z zmerno zimo, s temperaturo okoli 21 stopinj v stanovanju.

Pa še nekaj me zanima, kdo preverja kvaliteto plina in kako gredo ti postopki.

Na koga naj se obrnemo glede tako dragega plina?

Hvala in lep pozdrav!
 

Skrbnik NEP, 12.10.2012, 20:47:07 Agencija za energijo (http://www.agen-rs.si/sl/default.asp) je tista, ki vam bo znala odgovoriti. Za UNP butan propan sem našel podatke na spletni starni hrvaške INE http://www.ina.hr/UserDocsImages/pdf/Katalog_goriva.pdf, kjer navajajo, da “Kvaliteta zadosti zahtevam INA norme INA N 02-007”. Na drugi strani http://www.crodux-plin.hr/?page_id=11?div-2 sem našel še druge uporabne podatke, ne pa odgovora na vaše vprašanje (kdo kontrolira in kako). Očitno je to pretrd oreh zame, prav tako izgleda, da je izdelava UNP popolnoma na tržnih osnovah.

Pozdravljeni!

V zadnjem času so znane boljše možnosti segrevanja pri kuhi: plin, indukcijsko in mikrovalovi. Uporabljamo vse tri variante. Imam občutek, da se kuhinja še najbolj ogreje pri kuhi na plin. Sklepam, da se to dogaja navkljub izbiri optimalnega kuhališča in premera lonca. Gre torej velik del toplote ob obodu lonca v okolico? Kolikšen je ta del "izgub"? Je plin res tako dober? Poleti to povzroča nepotrebno ogrevanje prostorov.

Hvala za odgovor. Lep pozdrav !
 

Skrbnik NEP, 16.09.2012, 20:52:22 Na vaš emali sem poslal celovit članek, tu le odgovor na zastavljeno vprašanje. Pri kuhanju je izkoristek razlika med dovedeno (koristno) energijo v posodo in izgubljeno. Najmanjši izkoristek ima plinski gorilnik (40 %), pri električnih je na vrhu indukcijski z 80 %, steklokeramični ima 60 %, litoželezne kuhalne plošče pa 50 %. Za uporabnika je pomembna tudi hitrost segrevanja. Ker traja segrevanje z električno litoželezno ploščo najdlje je ta čas vzet za osnovo. Vse druge izvedbe so hitrejše, izmerjen delež lahko za lažje razumevanje pretvorimo tudi v čas. Razvidna je obojestranska prednost električnih indukcijskih kuhalnih mest. Plinski gorilniki so glede izkoristka zadnji, pri hitrosti delovanja pa na solidnem drugem mestu. Električne litoželezne kuhalne plošče so obojestransko neugodne. • električne litoželezne kuhalne plošče 100 • električna steklokeramična kuhalna mesta 95 • plinski gorilniki 85 • električna indukcijska kuhalna mesta 45

Ali je za obračun skupnih stroškov v eni kurilni sezoni lahko upoštevan delež zadnjega odčitka po kalorimetru, kar ne predstavlja porabe v eni kurilni sezoni?
Ali je za obračun skupnih stroškov v eni kurilni sezoni upoštevana razlika med odčitkom pred kurilno sezono in zadnjim odčitkom, kar predstavlja porabo?



 

Skrbnik NEP, 13.09.2012, 21:35:40 Po dolgem telefonskem pogovoru – bil je potreben, kljub zelo dobro pripravljenem povzetku obračunavanja v 3 tabelah, lahko le pritrdim vašim ugotovitvam (v nadaljevanju v alinejah). Prišla sva tudi do nekaterih ugotovitev, ki so lahko tudi indici za nepošteno delovanje upravnika. Med pomembne sodi gotovo kotlovnica, ki nima meritve koliko kurilnega olja gre iz cisterne v kotel (niti koliko v cisterno), kotel (star okrog 20 let, a dobro vzdrževan) pa ne kalorimetra proizvedene tople vode. Del težav bi bilo lahko tudi v kinetah. Za nekatere veje je kalorimeter v kotlovnici, za nekatere pa v kleti blokov. Najpomembnejša težava pa izhaja iz dejstva, da upravnik ne želi upoštevati vaših predlogov za korekcije obračunov. Različnost razumevanja se najbolje pokaže ob skrajni situaciji. Predpostavimo, da se celoten blok v ogrevalni sezoni ne ogreva. Ker imate delež fiksnih stroškov 30 %, letno porabo pa okrog 20.000 €, bi bil po najinem razumevanju strošek vašega bloka kljub temu 6.000 €, po upravnikovem pa okrog 16.000 €. Problem je očitno pereč in slabo obdelan v praksi in zakonodaji, zato zelo podpiram vašo vztrajnost in sem pripravljen pomagati, da se ta del problematike razreši na državni ravni. Vaše ugotovitve: • Prvi odčitek 1.12.2011 za naš objekt znaša 355,8 MWh, kar pomeni ob upoštevanju kurilne vrednosti za kurilno olje 10 kWh to znaša cca 35.580 litrov, kar je za dva meseca precej velika poraba. • Skupna poraba v kurilni sezoni 4.076,31 MWh, glede na kurilno vrednost znaša poraba 407.631 litrov kurilnega olja, ob dejstvu da smo ga porabili 165.002 litrov malo čudno. • Deleži porabe so po tem načinu napačni, ker ne kažejo dejanske porabe v kurilni sezoni 2011/2012. • Dejanska poraba v kurilni sezoni 2011/2012 je razlika med zadnjim odčitkom in odčitkom pred kurilno sezono, slednji pa v tabeli Upravnika manjka. • Na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev sem izračunal naslednje: • Izračun letne porabe, ki temelji na predhodnem izračunu manjkajoče porabe v spodnji preglednici • Iz zgornje preglednice se dejansko vidi letna poraba v kurilni sezoni 2011/2012, ki znaša 1.294,78 MWh, kar znese 129.478 litrov kurilnega olja. • Ob upoštevanju letne porabe sem v preglednico vnesel dejansko porabo, ter izračunal nove deleže porabe in vrednosti.

Prosim za odgovor:
1. Ali toplovodne cevi iz kotlovnice do podpostaj stpadajo v sklop kotlovnice in se deli na deleže m2 pri sanaciji kotlovnice.
2. Ali je pravilno, da se izračunava cena energije za uporabnike po vejah toplovoda, ki imajo različne dolžine in izkoristek. Razlike so tudi do 25%.
Hvala vnaprej za odgovor in lepo pozdravljeni!
 

Skrbnik NEP, 13.09.2012, 21:38:45 Pri iskanju odgovorov na vaša vprašanja sem vas prosil za dodatna pojasnila, ki so (bi morala biti) razvidna iz treh pogodb. (1)Kaj ste sploh kupili (ste lastnik), (2)Kaj so naloge in pristojnosti upravnika ter (3)Kaj, kdo, kako vam meri in obračunava porabo energije (tudi deleže fiksno/variabilno ter korekcijske faktorje). Iz poslanih dodatnih Podatkov o poslovanju in spodnjega dodatnega pojasnila bom težko podal konkretne odgovore, a se velja potruditi 1. Ali toplovodne cevi iz kotlovnice do podpostaj spadajo v sklop kotlovnice in se deli na deleže m2 pri sanaciji kotlovnice. Izhajam iz predpostavke, da ste vsi lastniki vsega (po deležih). Vaše stanovanje ni problematično, zato obdelujem le skupne dele, kjer ste solastnik v deležu 1/580 (bolj natančno se to vidi iz m2). V te skupne dele spada celotna kotlovnica, kinete do blokov, razdelilna postaja v bloku in tudi primarna razpeljava v bloku (kar je v stanovanju je vaše). Vse te trditve je moč razumeti iz Pogodbe o medsebojnih razmerjih. Po analogiji upravljanja enega bloka (vsi lastniki so solastniki skupnih prostorov in naprav, skupaj z njimi upravljajo in vzdržujejo) bo »spodnji« prav tako plačal enak delež za popravilo strehe kot »zgornji«, in obratno, ko bo imel spodnji težave s kanalizacijo. Če sedaj to logiko prenesem na dva bloka, dve kineti in eno kotlovnico, pomeni, da vsi v enakem solastniškem deležu plačajo vse stroške delovanja, vzdrževanja in obnov. Uporabna je tudi analogija s Pravilnikom (Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, UL RS št. 7 z dne, 29. 01. 2010), ki s korekcijskimi faktorji daje bonuse (plačajo manj od izmerjenega) stanovanjem s slabo lego in maluse (plačajo več od izmerjenega) za dobre lege. Po tej logiki ima vaš blok zaradi dolge kinete bonus (plača manj) od drugega. Da zaključim. Pravilno in pravično je, da stanovalci enega bloka plačujete energijo od podpostaje naprej, do podpostaje pa vsi v enakem deležu. Do tu deluje logika. Od tu naprej pa pogodbe. To bi moralo biti zajeto v tretji za katere glavne podatke sem vas prosil (Kaj, kdo, kako vam meri in obračunava porabo energije, tudi deleže fiksno/variabilno ter korekcijske faktorje). Tu je možno, da se meri in obračunava toplota na izhodu kurilnice (v tem primeru je kineta »vaša«), kot tudi na vhodu v blok (toplotna podpostaja), v tem primeru je kineta skupna. Če velja druga možnost, bi morali brez težav doseči, da popravilo plačajo vsi (vsak v deležu okrog 1/580). Če velja prva bo težje in brez inšpekcije ali sodišča verjetno ne bo šlo. 2. Ali je pravilno, da se izračunava cena energije za uporabnike po vejah toplovoda, ki imajo različne dolžine in izkoristek. Kot sem razdelal zgoraj, bi morali vsi v enakem solastniškem deležu plačati vse stroške delovanja, vzdrževanja in obnov. Tako je tudi vaše stališče (v dopolnitvah). Tu je sedaj uporabna druga pogodba (Kaj so naloge in pristojnosti upravnika), kjer bi morali biti opredeljeni tudi skupni deli in načini obračunavanja. Iz vašega teksta sklepam, da poznate, a vseeno ponovim. Popolnoma ločiti moramo proizvodnjo tople vode (kotlovnica) od delitve stroškov v bloku (kalorimetri ali delilniki). Vprašljiv in za vas problematičen je razvod (kinete) in meja, kje konča skupno (izhod iz kurilnice ali vstop v podpostajo). Če to ni opredeljeno v pogodbi (ali več njih) je mogoče naslednja stopnja Stanovanjska inšpekcija, potem pa sodišče. Oboje presega moje poznavanje in pristojnosti.

Spoštovani,

Živim v bloku s skupno 8 etažnimi lastniki (8 stanovanj. 4 nadstropja). Stanovanjski blok je star (1972) in ima samo 5 cm fasadne izolacije in se pritlična stanovanja nahajajo neposredno nad nadzemnimi neizoliranimi prostori (skupni prostori, kleti, notranje 2 privatne garaže). Skupni prostori imajo 0cm fasadno izolacijo in tudi neizolirano notranjost (strop).

Sem lastnik pritličnega etažnega stanovanja. Stanovanje je veliko 66m2 (realnih 55m2). Ogrevamo se na kurilno olje. Po novem (po poračunu toplote) plačujemo za ogrevanje 2x višji znesek (1200€) kot vsi ostali etažni lastniki razen naš sosednji pritlični sosed, ki plačuje približno enako kot mi.
Podstrešje je izolirano, a so podstrešni etažni lastniki kljub temu dobili višje olajšave (višji korekturni faktor zaradi lege stanovanja), kot mi. V bistvu so vsa stanovanja dobila olajšave zaradi lege stanovanj (zunanjih sten), skupno 180%, če seštejem olajšave vseh stanovanj skupaj.

1. Vprašanje:
O spremembah korekturnih faktorjev, oziroma povečanju noče slišati noben od ostalih etažnih lastnikov, kakor tudi upravnica, čeprav nam je podjetje, ki nam je montiralo delilnike potrdilo, da je prišlo do odstopanj. Kaj lahko naredimo? V primeru nekompromisa, bova s sosedom prešla na alternativno ogrevanje, saj nisva zmožna plačevati tako visokih stroškov za ogrevanje.

2. Vprašanje:
Sedaj plačujemo ogrevanje po faktorju 20:80. Zanima nas, ali so lastniki garaž dolžni plačevati 20% delež ogrevanja skupnih prostorov? Skozi njihove garaže potekajo glavne ogrevalne cevi (imamo 4 vertikalne ogrevalne cevi) direktno iz kotlovnice. Trenutno lastniki garaž ne plačuje popolnoma nobenih stroškov od elektrike, toplote, zavarovanja, prispevkov v rezervni sklad... (garaže so v lasti oseb v hišnem svetu in so zemljiško knjižene, zato oni nasprotujemo vsem našim prošnjam/predlogom/zahtevam).

3. Vprašanje:
Vsi etažni lastniki (8 lastnikov) imajo enak delež (12,5%). Garaže nimajo nobenega deleža, glede na sklenjeno pogodbo z upravnico. Na sestanku sva s pritličnim sosedom nasprotovala izbiri nakupa peči, saj sva želela vsaj predhodno kletno in garažno stropno izolacijo in hidravlično uravnoteženost celotnega bloka, saj bi le tako lahko prihranili na porabi kurilnega olja. Ker brez najinega glasu na sestanku ni bilo sprejetih potrebnih glasov (več kot 75%), so potem zbirali pisne podpise. Pri tem so šteli podpis solastnika enega etažnega lastnika kot enakopravnega etažnega lastnika (12,5%) in ne kot sorazmernega lastnika (6,25%). Kako lahko ukrepamo glede teh nepravilnosti, saj je upravnica potrdila podpise (jih ni preverila) in se je montaža peči že začela?

Hvala za odgovore in vas lepo pozdravljam,

 

Skrbnik NEP, 26.08.2012, 22:49:14 Na tako kvalitetno zastavljena vprašanja je veselje odgovarjati (kljub izjemno težki situaciji). Opozoril bi še na tri »faktorje«, ki so pomembni za pravično delitev. Več v članku Korekcijski faktorji v blokih (pdf, september, 2011) 1. Razmerje med fiksnim (20 – 40 %) in variabilnim deležem (60 – 80 %) je predpisan. Določite ga lastniki (noben drug), manjši (kot v vašem primeru 20%) fiksni delež spodbuja energetske izboljšave na obodu stavbe in na ogrevalnem sistemu. 2. Korekcijski faktor lege stanovanja (več v zadnjem odstavku pred vašim 1 vprašanjem) 3. Korekcijski faktor radiatorja. Več v članku. Med članki na portalu NEP Slovenija je so trije (Bloki1, 2 in 3) bazični, saj celovito obdelujejo problematiko meritve po dejanski (dodal bi še – in pravični) delitvi. Potem pa še 5, ki so bolj specializirani. V njih je veliko (vsi) odgovorov, ki jih potrebujete. V člankih (Bloki1, 2 in 3) je opisana pot, kako lastniki izberejo ponudnika meritve, kaj jim mora ta predhodno predstaviti in kako se izbor zaključi s podpisom pogodbe, v kateri je (bi moralo biti) vse opredeljeno. Če je bilo to narejeno in niste bili pozorni, bo spreminjanje pogodbe težje, kot če ste bili zavedeni ali celo ti koraki niso bili narejeni. To se rešuje (dogovori) a Zboru lastnikov, ki ste – poslovno gledano – delničarji bloka. Pravilnik predpisuje, da se izmerjeni obračun (po delilnikih) zmanjša zaradi neugodne lege stanovanja (ne radiatorja). Pogosta napaka je, da se pri obračunu namesto delitve uporabi množenje (rezultat je seveda napačen), zato tu razlaga. Slabe lege stanovanj (spodaj zaradi hladne kleti, zgoraj zaradi neizolirane zadnje plošče ali strehe ter severne fasade) dobijo s korekcijskim faktorjem bonus (plačajo manj od izmerjenega), dobre lege (sredina bloka, južne fasade) dobijo malus (plačajo več od izmerjenega), nevtralne lege so nevtralne. Seštevek vseh malusov in bonusov za celotno stavbo mora biti 1 (ali 100). To je edini način, da se raba energije za ogrevanje pravično razdeli med vse stanovalce, saj se blok smatra kot ena hiša. Številke 180%% si ne znam razlagati. Organizacija, ki izvaja meritve, vam (lastnikom) mora predhodno pojasniti, katere možnosti določitve korekcijskih faktorjev obstajajo, lastniki pa se odločite katero boste vzeli. V praksi je to izmerjena ali določanje na osnovi izkušenj na podobnih objektih. Izmerjeno je potrebno plačati, saj se na novo izračuna toplotne izgube vsakega stanovanja in skupaj bloka. Če pa imate načrt za gradnjo bloka, je to v njem že izračunano. Določanje na podlagi izkušenj je bolj pogosta, a tu je smiselno v sistem vgraditi prehodno obdobje (vsaj 1 zimo), da se preveri, kako natančno je bila »zadeta« in se potem korigira (lahko tudi večkrat). Pogoste rešitve so + 15% za slabe lege, 0 za nevtralne in – 15 % za dobre lege. A pozor. Ti faktorji gredo lahko tudi krepko čez navedenih 15%. 1. Situacija je res zagatna, očitno se večina (6 stanovanj) ogreva tudi na vajin račun. Izkoristite dejstvo, da je firma na vaši strani. Pogovorite se z njimi, da pripravijo nov predlog (tistih 180% je vaš močan adut, mogoče tudi prvi postopek ni bil narejen korektno, to je pravilno). Če ne bo šlo pa predlagam takoj vlogo na energetsko inšpekcijo (ta je pristojna za delilnike) in medije. Ti znajo biti mnogo bolj uspešni od inšpekcije. To, da gresta »po svoje« ni najboljša rešitev. V tem primeru vam lahko zaračunajo ogrevanje po m2 in faktorju 1.6 (več v Pravilniku). 2. Za 20% ne vidim realne možnosti. To niso skupni prostori. To težavo se da rešiti s toplotno izolacijo teh cevi, na način, da jih ne bodo mogli »odizolirati«. Druge možnosti ne vidim, ta je smiselna, saj se v garažah izgubi veliko toplote. To, da ne plačujejo navedenih stroškov je stvar za dogovor v prvem koraku, v drugem pa takoj stanovanjska inšpekcija. Predlagam, da se ne meša razmerja 20/80 za ogrevanje z drugimi stroški. Ti se po veljavni zakonodaji obračunavajo po osebi (voda, kanalščina) in m2 (stopnišče, luči, zavarovanja,…). 3. Vprašanje, kaj upravnica dela v njih (z njimi). Ker pa so sestavni del stavbe, bi po moje morale tudi garaže imeti nek delež pri plačilu upravljanja. Škoda, ker vas ostali lastniki niso hoteli razumeti. S tem bi se vsem zmanjšali stroški (ob pravični delitvi). Stanovanjska inšpekcija je pristojna za ukrepe iz tega vprašanja. Predlagam pa, da je prvi korak do upravnice.

Spoštovani!
Z možem gradiva hišo iz naravnih materialov.
Stene so iz bal slame, ometi glineno-apneni.
Sva tik pred vgradnjo oken. Leseni okvirji zanje so postavljeni. Merilec je mere že vzel, smo tik pred končnim dogovorom.
Prebirava vaš portal, ki se nama zdi odličen. Seveda pa je najina gradnja tako specifična, da ne znava vseh informacij preliti v prakso.
Vprašanja so torej sledeča:
1.) Najin monter oken pravi, da odprtine za okna ni potrebno pripraviti (glede na vaše zapise bi to bilo potrebno, mogoče pa je najina situacija drugačna zaradi drugačnega načina gradnje). Kaj menite o tem? Mogoče pa smo tudi to fazo že zamudili, glede na to, da so mere že vzete in po njih pripravljen predračun.
2.) Druga stvar je vgradnja oken tako, da so poravnana z zidom.
Najina stena ni zgrajena iz zidakov, oziroma so ti slamnate bale. Kako bi bilo torej najbolj pametno narediti v tem primeru?
Okna bi želela vgraditi tudi s polkni (vse v macesnu), po možnosti tako, da se ometov oziroma fasade ne luknja za uni nosilce.

3.) In še zadnje vprašanje glede montaže oken:
glede na vaša priporočila sva se odločila za zunanje poličke iz umetnega kamna (ker so lahke).
Kakšna bi morala biti toplotna izolacija pod njimi?

Glede na vaša priporočila sva se odločila tudi za upoštevanje ral smernic pri vgradnji.

Iskreno se vama zahvaljujeva za vaše odgovore.
Lep pozdrav,
Maja
 

Skrbnik NEP, 03.09.2012, 11:07:15 1. Dejansko so odprtine že dobro pripravljene za montažo oken na RAL sistem. Glede na specifiko gradnje niste naredili nekih napak, edina ki pa je za diskusijo je postavitev lesenih okvirjev tako, da so na zunanji strani ravni z zunanjo linijo zidu. Iz energetskega stališča bi bilo bolje, če bi bili pomaknjeni bolj v notranjost (idealno popolnoma na notranjo stran, realno nekam na polovico). V tem primeru bi prišla slama zunaj popolnoma čez leseni okvir na vseh 4 straneh. Edini toplotni most (po moje nebistven, če sploh je) je torej tukaj. Deloma lahko stanje popravite z notranje strani, da notranji omet (idealno seveda slama) v celoti prekrije leseni okvir. Kot rečeno, to ni velik problem, tudi če ne naredite nič, po moje ne bo težav. Nič sicer ne poveste o debelini zunanjih sten. Po podatkih je 60 cm slame enako toplotno izolacijsko kot 20 cm izolacije (stiropor recimo). Ker je odnos med toplotno izolacijo in lesom 1 : 3 (1 cm izolacije = 3 cm lesa) izgleda, da je konstrukcija kar OK, torej brez toplotnih mostov. 2. Okna bodo montirana 5 cm od zunanjega roba zidu. Polkna bodo v ravnini z zidom in bodo od oken odmaknjena zaradi držal za precne letve. Dodane so prečne letve, ki bodo polkna fiksirale v odprtem stanju. V odprtem stanju bodo polkna cca 24 mm od zidu. To je čisto OK. 3. Če prav razumem bo ta polička široka okrog 8 – 10 cm. Tu je vprašanje, kako jo boste fiksirali (da se ne bo premikala) in kako zatesnili (stik med oknom in poličko, stik med poličko in zidom, da ne o prihajal dež v slamnao steno). Za kamnito bi predlagal, da je položena na gradbeno folijo Plama (1 cm recimo, ali odvisno od tega, koliko prostora sploh imate). Boljša rešitev pa se mi zdi pločevina (baker, pocinkana, aluminij), kjer vse naštete težave izginejo. 4. RAL montaža pomeni 100 % zrakotesnost, ki pa je pri vaši gradnji vprašljiva. Predvidevam, da slamnata stena ni zrakotesna, ravno tako stik lesenega okenskega okvirja in slamnate stene. Če moje predpostavke držijo, potem RAL montaža okna ni smiselna.

Zdravo,

Vem da se mora del dimniškega plašča, ki gleda čez streho izolirati. Prosim za informacijo kolikšna je potrebna izolacija (v cm) in kateri material lahko uporabim (XPS - ali stekleno volno). Dimnik bo sicer oblečen v alu pločevino.

Hvala in lp,

Matej
 

Skrbnik NEP, 20.08.2012, 16:51:15 Izolacija dimnika je pravzaprav dvojna. Ko imamo v mislih dimniško tuljavo, s toplotno izolacijo od tal do vrha (dimniške kape) preprečimo kondenzacijo dimnih plinov. Običajno za to izolacijo poskrbimo med gradnjo dimnika, ni pa nujno. Ta pa ni v ničemer povezana s toplotno izolacijo dimnika (torej obzidana dimniška cev ali dimniški oblikovniki). To rešujemo kor vsak "štrleč" element iz ovoja stavbe, kar pomeni "pol metra čez". Če imate torej podstreho nenaseljeno, naredite tega pol metra nad zadnjo ploščo, če je naseljena pa pol metra nad streho. Ne glede na hladnost ali toplost dimnika, vedno predlagam kameno ali stekleno volno, tudi zaradi požarne varnosti. Debelina naj bo pod streho vsaj 10 cm, nad streho pa okrog 20 cm saj damo v toplotno izolacijo strehe 40 cm. Kako pa sedaj združiti obe zahtevi toplotne izolacije za dimniško cev in dimnik. Ne glede na izvedbo toplotne izolacije cevi, predlagam, da se nad streho toplotno izolira cel dimnik, najbolje z enotno debelino toplotne izolacije (torej 20 cm). V vsakem primeru pa omogočite med toplotno izolacijo in pločevino vsaj okrog 3 cm prezračevanega sloja, ki mora imeti spodaj vstop, zgoraj pa izstop zraka. Ta mora namreč stalno krožiti (kot prezračevana fasad), da odnaša kondenčno vlago. Pogosto se za spodnji zrak uporabi kar tistega iz prezračevanega sloja strehe, za gornjega pa se naredi reža pod zapiganim zaključkom.

Zadeva je sledeča. V poslovno stanovanjski stavbi je pritiličje s 307 kvadrati poslovnih prostorov. Naša pisarna ima 46 kvadratov in 4 radiatorje, od katerih naj bi bila dva ves čas zaprta. Običajno je bil račun za ogrevanje cca 1200 eur, letos pa je zgodba precej drugačna.Skozi leto je bilo po položnicah plačano 866 eur, zdaj pa je še poračuna za 1960 eur, kar je za tako majhen poslovni prostor malce nesmiselno (nam kot laikom).

Delilnike so namestili na radiatorje febr 2012. Tabela odčitanj je čudna, saj se razbere, da je bila za maj poraba daleč največja, kar je tudi čudno glede na letni čas. Ko je podjetje odčitavalo števce je na delovni nalog zapisalo, da vse deluje pravilno in da ni posebnosti-če ni posebnost visoka poraba v maju, potem res ne vem kaj je... Večinoma so vse pisarne letos prejele visok poračun, tako da težava ni le pri nas, le en poslovni prostor je baje prejel vrnjen denar za ogrevanje.

Potrebujem nekaj odgovoov na vprašanja o delilnikih: ali je nameščevalec dolžan poučiti lastnika prostora o uporabi in opozoriti na nesmiselno veliko porabo ob odčitavanju ter kako je mogoče, da so izračunali, da je bila poraba ogrevanja tega prostora, 46 kvadratov-ki predstavlja 9% vseh poslovnih prostorov, 33% celotne porabe ogrevanja vseh poslovnih prostorov? Nekaj zagotovo ni v redu. Mi lahko svetujete na koga se obrniti za dodatno razlago glede porabe 33%? Možni razlog so omenili, da se je grelo na maximum in imelo na stežaj odprta okna, vendar okna se mislim da niti ne dajo odpreti... Drugi razlog je bil, da možno, da so se radiatorji ugašali ob odhodu in prižigali ob prihodu-da to tudi zelo poveča porabo...

Najlepša hvala za razumevanje in pomoč.
Lep dan še naprej.
 

Skrbnik NEP, 26.07.2012, 09:31:50 Glede na kar nekaj nejasnosti predlagam, da upravnik skliče sestanek stanovalcev (ta bi moral biti opravljen že takrat, ko ste se odločali za izbiro izvajalca meritev), naj povabi tudi izvajalca meritev in potem vam bo ta pojasnil vse. Podrobnosti so (bi morale) biti napisane v pogodbi, ki jo je podpisal vsak lastnik stanovanja ali poslovnega prostora. Zavedati se je potrebno, da je upravnik v službi lastnikov, ne pa obratno. A kot sem nekje zapisal. Če so »razštelani« lastniki, je točno tak tudi upravnik. Lastniki se morate zavedati, da upravnik izvaja sklepe lastnikov, ne pa obratno.Ko pišete, da je vaša površina cca 9%, ne pozabite, da vas obremeni tudi ogrevanje skupnih prostorov in – kar je pri poslovnih prostorih možno – večja višina prostora. V praksi se res uporabljajo m2, a korektno je m3, saj ogrevamo zrak celotnega prostora Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (UL RS št. 7 z dne, 29. 01. 2010) uvaja v obračun korekcijski faktor. To pomeni, da se izmerjeni obračun (po delilnikih) zmanjša zaradi neugodne lege stanovanja ali poslovnega prostora. Pogosta napaka je, da se pri obračunu namesto deliltve uporabi množenje (rezultat je seveda napačen), zato tu razlaga. Slabe lege stanovan (spodaj zaradi hladne kleti, zgoraj zaradi neizolirane zadnje plošče ali strehe ter severne fasade, poslovni prostori mogoče zaradi velikih oken) dobijo s korekcijskim faktorjem bonus (plačajo manj od izmerjenega), dobre lege (sredina bloka, južne fasade) dobijo malus (plačajo več od izmerjenega), nevtralne lege so nevtralne. Seštevek vseh malusov in bonusov za celotno stavbo mora biti 1 (ali 100). To je edini način, da se raba energije za ogrevanje pravično razdeli med vse stanovalce (tudi vašo delavnico smatram kot stanovanje), saj se blok smatra kot ena hiša. To, da se radiatorji zapirajo ob odhodu in prižigalo ob prihodu gotovo ni razlog. Predpostaviva dve skrajni situaciji. Vsi radiatorji so zaprti vse čas, izmerjena poraba je 0, plačate le 25% fiksnih stroškov, ker se (1)«šlepate« na sosede ali (2) ogrevate z drugim ogrevalom. Preveriti je potrebno (v pogodbi), če imajo poslovni prostori drugačen status. Če da, potem je to napačno. Vse enote (stanovanje, poslovni prostor) so izenačene. Z radiatorji gotovo ni nič narobe, verjetno tudi delilniki niso problem. Problem vidim v možni napačni določitvi korekcijskega faktorja radiatorja (več v članku Matjaža Malovrha), še najbolj verjeten pa je napačen izračun. Kako naprej? Najprej preberite vse, kar je o plačevanju ogrevanja v blokih napisano med članki na http://nep.vitra.si. Še posebej Korekcijski faktorji v blokih (pdf, september, 2011), katerega avtor je Matjaž Malovrh 041 661 264, najboljši poznavalec meritev ogrevanja v blokih in energetski svetovalec v Kamniku.

V oddaji (Lev Mioc ) ste omenili, da kilovat fotovoltaik stane 1000€ do 2000€. Je ugodno, samo ne v Sloveniji. Verjetno v Nemciji. Lahko vam povem, da sem se pred mesecom zanimal in dobil ponudbo za 2500Wp ceno 12.224,28€. Povracilna doba 17,8 let, pri tem pa niti ni upostevano mozno zavarovanje. (se dodatnih ca. 200€ na leto). Res pa je, da toliko stanejo fotovoltaik paneli. Malo smesno, kako pristopa drzava do obnovljivih virov.
 

Skrbnik NEP, 05.07.2012, 11:13:21 Dogajanje na področju fotovoltaike je zelo turbulentno in nihajoče. Jasno je, da investitorji vidijo to kot naložbo in trajni vir rente, dosežene s prodajo elektrike državi. To je po vsem svetu enako, niso pa enake subvencije, ki v zadnjih letih padajo skupaj s ceno modulov. Španija recimo je imela na začetku najvišjo subvencijo (okrog 51 C/kWh), Slovenija je začela s subvencijo okrog 41 C/kWh. Na začetku so bili moduli po 4 - 5.000 € za kW (okrog 9 m2). Države so zelo hitro ugotovile, da gre za subvencioniran odkup veliko denarja, zato so uvedle drseče nižanje subvencij. Na začetku letno, Slovenija je lani uvedla polletno, spreminja se 1 julija. Pri tej zelo veliki dinamiki pa je stabilno vsaj dvoje. Doba vračanja investicije je ves čas okrog 10 let (tudi za vaš primer bo cena decembra verjetno blizu tem 10 letom). Druga stabilnost pa je, da država zagotavlja 15 letni odkup, po trenutni subvencionirani ceni. Na ceno (na enoto) ima velik vpliv tudi količina. V vašem primeru obremenijo fiksni stroški 2.5 kW, ne pa 10, 20,.. kW. Situacija je podobna, kot pri stanovanjih, kjer je m2 garsonjere dražji od m2 večsobnega stanovanja. Kljub neugodnem času (fotovoltaika je trenutno v "nemilosti") se bo še naprej instalirala. Pri vas vidim dve možnosti. Za svojo streho poiščite več ponudb, ki bodo verjetno tudi pomembno nižje. Druga možnost pa je - če imate denar -, da investirate na sposojene strehe. V Sloveniji je kar nekaj spletnih strani (v Googla vpišite "borza streh"), ki omogočajo, da pridejo skupaj lastniki streh in investitorji. Običajna renta lastniku strehe je 5 - 10 % od zaslužka prodane elektrike. Osnovne informacije so v članku "Fotovoltaika (pdf, april 2012)", veliko uporabnih podatkov pa v brošuri "Priročnik s koristnimi nasveti za izgradnjo manjših elektrarn (pdf, april 2012").

Pozdravljeni!
Na nadmorski višini 770 mm imam hišo in kozolec, obe strehi obrnjeni proti jugu. Razmišljam o tem, da bi dala strehi v najem za pridobivanje električne energije. Ponuja se mi izvajalec del, jaz pa sem na tem področju popolni laik, zato pridobivam informacije.
Hvala za kakršen koli odgovor in lep pozdrav, Majda.
 

Skrbnik NEP, 03.07.2012, 14:17:37 Osnovne informacije so v članku "Fotovoltaika (pdf, april 2012)", še več v brošuri "Priročnik s koristnimi nasveti za izgradnjo manjših elektrarn (pdf, april 2012". V Sloveniji je kar nekaj spletnih strani (v Googla vpišite "borza streh"), ki omogočajo, da pridejo skupaj lastniki streh in investitorji. Običajna renta lastniku strehe je 5 - 10 % od zaslužka prodane elektrike.

Spoštovani,
med vašimi odgovori nisem našla teme o čiščenju dimnikov, zato prosim za nasvet.
Lansko leto smo zamenjali peč za centralno kurjavo in se priključili na mestni plin. Vgradili smo tudi toplotno črpalko za sanitarno vodo.
Vsako leto prihajajo dimnikarji čistit dimnike, kar je po zakonu obvezno. Če ne bi dovolili čiščenja, grozijo s kaznijo.
Ker uporabljamo sedaj za ogrevanje plin, nam je monter peči svetoval, da čiščenje ni potrebno vsako leto, pa tudi dimnikarji niso strokovnjaki za opravljanje meritev na teh pečeh.
Prosim za vaše mnenje in nasvet, saj bodo verjetno kmalu poslali obvestilo o datumu čiščenja.
Najlepša hvala za odgovor in lep pozdrav.
Nada Obrstar
 

Skrbnik NEP, 19.06.2012, 14:05:53 Pri dimnikarjih moramo ločiti pregled (kontrola) in čiščenje. Vsi dimnikarji morajo imeti licenco (ta potrjuje njihovo strokovnost) in primerno (atestirano) opremo za nadzor in čiščenje. Če želite lahko vašega vprašate tudi za cenik. Usposobljeni in odgovorni so za pregled kurilne naprave (emisije), dimnika (zgoraj, spodaj, tesnost vratic) ter dovod kisika do kurilne naprave (premer min. 150 cm2). Niso pa usposobljeni za servisiranje kurilne naprave. To vam naredi vaš serviser vsaj 1 x letno, najbolje pred obiskom dimnikarja. Pri pregledu vam mora dimnikar tudi izdati meritveno poročilo o emisijah (+ seveda račun). Pozanimal sem se o cenah. Pregled kotla z nadtlačnim gorilnikom stane okrog 25 € (+ DDV), z atmosferskim gorilnikom pa okrog 23 € (+ DDV). Če je potrebno še čiščenja dimnika je to okrog 9 € (+ DDV). Po zakonu je torej obvezen pregled kurilne naprave, njene emisije ter dimnika, ne pa čiščenje.

Pozdravljeni !

V kleti manjšega bloka imamo garažni boks, ki meji še z enim boksom, med njima je žičnata stena. Tla garaže visijo za kak centimeter v en kot (kjer je stena). Največje težave imamo pozimi, če je avto zasnežen ali moker, se zjutraj v garaži nabere precej vode, ki ne odteka, ker so tla nagnjena narobe. Tla so iz glajenega betona in s premazom (verjetno nek vodoodporen premaz). Kako naj se lotim izravnave tal, da bom popravil naklon garaže, tako da bo voda odtekala ven in ne k sosedu. Na vhodu v garažo kjer so vrata je razdalja med vrati in tlemi minimalna, zato bi se kakršna koli izravnalna masa morala zelo dobro sprijeti s podlago in morala bi biti trdna tudi ob minimalni debelini nanosa.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 07.06.2012, 10:22:15 Problem lahko rešujte v več smeri. (1) Od mesta, kjer se nabira voda pa do vrat naredite čez garažo (ali na stiku tlaka in stene) kanalček. Načeloma naj bi imel vsaj 0.5 - 1 % padec, kar pri 4 metrih pomeni 2 - 4 cm. Širina naj bi bila vsaj 1 cm. Če bo širši, ga bo potrebno manjkrat čistiti. (2) Naredite sifon in skozi garažo (bo potrebno štemati tla v garaži, lahko pa jo vgradite tudi v steno) speljite ven cev. (3) Zvrtajte luknjo skozi beton do raščenenega terena. Ta naj ima premer vsaj 2 cm (bolje več). Če (ko) se bo zamašila s smetmi zvrtate ponovno. (4) Poiščite možnost, da vaša voda odteka skozi sosedovo garažo (če tudi ta ne visi napačno). (5) Epoksi smole bi znale biti pravi material. Poiščite izvajalce, da vam povedo tehnične možnosti. (6) Tla obložite s keramiko, pred tem tla pravilno nagnete z lepilom za keramiko v več "rokah". To pomeni po nekaj milimetrov vsak dan. (7) Uporabna rešitev zna biti liti asfalt. Še zadnja. (8) Vzamete stroj za brušenje kamna (ali betona) in potem brusite toliko časa, da dosežete odtok vode.

Pozdravljeni !

Imam težavo s plesnijo okrog oken in iščem nasvet za sanacijo.

Živimo v stanovanju v manjšem bloku, ki je usmerjen vzhod (dnevni prostori) zahod (spalnica in otroška soba). V spalnici in otroški sobi opažam pojav plesni na stiku med oknom in zidom. Sumim, da gre za toplotni most. Je možna rešitev brez demontaže in ponovne montaže oken?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 07.06.2012, 10:03:33 Vaš sum je upravičen, demontaža okna nebi spremenila nič, če nebi hkrati toplotno izolirali špalet, kar pomeni spremembe na fasadi. Kaj lahko naredite znotraj? Za začetek preberite oba članka "Plesen" ter "Odprava plesni". V ogrevalni sezoni v največji možni meri zmanjšajte proizvodnjo vlage (sušenje perila na radiatorjih, rože,...), za pošiljaje vlage ven iz stanovanja pa uporabite predlagane ukrepe v člankih. Nabavite tudi higrometer (vremenska postaja) za okrog 15 € (vsaj dva) in merite % vlage ter teperaturo na tleh, pri stropu, lahko tudi pri oknu (to si zapisujte). Te ukrepe delajte 1 ogrevalno sezono, dosledno vsak dan. Če ne boste zadovoljni z rezultati bova razmišljala naprej.

Živimo v večstanovanjski dvonadstropni stavbi stavbi (5 stanovanj), v kateri se tudi nahaja občina. Ko se je občina selila v druge prostore v isti stavbi so povabili etažne lastnike k napeljavi novega sistema - vgradnja nove električne omarice z daljinskim odčitavanjem. Investicija je bila napeljava sistema (po domače kablov) od električne omarice do etažnega stanovanja. Upravnik je stroške razdelil glede na kvadraturo stanovanja. Nam se zdi glede na vrsto izvedenega dela, da bi morali obračunati strošek na enoto in ne na kvadraturo, kaj menite vi? Hvala za vaše mnenje in odgovor.citizens
 

Skrbnik NEP, 05.06.2012, 13:54:28 Razmišljam o inovativnosti upravnikov pri delitvi stroškov. Na prvi pogled (pa na drugi, tretji,... tudi) je vaše razmišljanje popolnoma logično, saj gre - predvidevam - za enako storitev (ista moč). Ker pa gre včasih logika svojo pot, akti (pogodbe, pravilniki) pa svojo, je to smiselno preveriti. Prosite upravnika, da vam pove (pokaže) člen pogodbe ali pravilnika, ki potrjuje pravilnost obračuna.

Pozdravljeni,

zanima me, ali imate kakšne naslove firm ali podjetnikov, ki se ukvarjajo z hidravličnim uravnteženjem centralnih sistemov za ogrevanje v večstanovanjskih blokih. Kakšen naslov bi rada zato, ker bi v bloku uredili to hidravlično uravnoteženje in bi želeli predračun, da bi potem lahko kandidirali na eko skladu za nepovratna sredstva. Zanima me še, na kaj vse moramo biti pozorni pri predračunu, da nas ne bo kdo samo fino okrog prinesel. Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 04.06.2012, 22:32:52 V članku "Bloki2: Kako ločiti zrnje od plevela? (pdf, januar 2011)" je opisan idealen postopek, vključena so opozorila "da vas ne bo kdo samo fino okrog prinesel". V praksi marsikdo povezuje merjenje (delilniki) s hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema, pa to ni dobro. To sta dva popolnoma različna sistema, zato je praviloma kvaliteta firme, ki dela oboje lahko hudo vprašljiva. En uporaben vir izvajalcev je lahko Eko sklad. Prosite jih, da vam povedo, katere firme so vključene v vloge za subvencije. V vsakem primeru, pa preverite kvaliteto dela izvajalcev (pred izbiro) na blokih. Prosite jih, da vam povedo kje so delali, potem pa pot pod noge in preveriti pri stanovalcih in/ali upravnikih.

Razmišljamo o rekonstrukciji stare hiše in sicer bi bilo potrebno narediti plato (obstoječa je narejena s tramovi) ter zamenjati streho. Ker pa je hiša stara in ne vemo ali bo dejansko zdržala dodatno obremenitev (podstrešje bi se namreč tudi dvignilo) nas zanima kakšni so prvi koraki pri izvedbi takšnega projekta. Zanima nas tudi, ali je možno dobiti samo statika, ki bo ocenil razmere oz je potrebno poiskati biro, ki bo izvedel celoten projekt. Kakšne so pa kaj cene?

Hvala.
 

Skrbnik NEP, 30.05.2012, 13:08:59 Lahko podam le načelno mnenje, cena prenove in potrebnih načrtov (vključno z gradbenim dovoljenjem zaradi dvigovanja podstrešja) je odvisna od tega, kako intenzivni bodo poseg, v kakšnem stanju je hiša in predvsem kakšno si želite po zaključku obnove. Biro (načrt prenove) zelo priporočam, saj se boste izognili marsikateri težavi, vključno s statiko in toplotnimi mostovi. Bojte se rešitev na licu mesta, ki vam jih bodo v nasprotnem svetovali izvajalci. Ti bodo svetovali za svoje področje, vi pa morate razmišljati o celoti. Ta pa se lahko zadovoljivo reši le na papirju. Še o stropnikih. Mogoče ni nujno narediti AB plošče. Vse je seveda odvisno od kvalitete stropnikov. Prenova stare hiše je problematična tudi v smislu potresne varnosti (ne samo nosilnosti temeljev), kot danes vidimo ob potresu v Italiji.

Pozdravljeni!
Lani smo na starejši stanovanjski hiši sanirali dimnik z zunanje strani in sicer tako, da smo ga izolirali, nato pa ga oblekli v pločevino. Na ta dimnik je vezana kaminska peč na drva v stanovanju. Zdaj ko smo prenehali s kurjenjem pa opažamo, da nam je v stanovanju začelo smrdeti. Vonj je izrazito kiselkast. Po zbiranju raznih informacij na internetu domnevam, da bi lahko bila to kondenzacija. V dimniku ni tuljave. Ali imate kakšen predlog, kako se lotiti sanacije?
Hvala in lep pozdrav!

 

Skrbnik NEP, 21.05.2012, 09:36:36 To je gotovo posledica kondenzacije, ki lahko nastane zaradi nepopolne ali ne dovolj debele toplotne izolacije (tudi nad streho), gotovo pa zaradi nekvalitetne dimniške tuljave. Če prav razumem je vaš dimnik še zidan (ima pravokotno tuljavo). Če je to res, je velika nevarnost, da vam ta kondenz nekje prebije dimnik in postane viden (ter še bolj smrdeč). Rešitev je vgradnja kovinske tuljave od vrha dimnika do kamina. Bodite pozorni tudi na premer te nove cevi, ki je odvisna od moči kamina (v kW), položaja na strehi in višine. Pravo dimenzijo vam določi izvajalec po tabelah. Več v rubriki Članki "Dimniki (pdf, maj 2010)".

Imam večjo količino strižene neoprane surove ovčje volne.Ker sem prepričana, da je za izolacijo najboljša ovčja volna , sem pa laik pri izdelavi ovčje volne za streho ali stene prosim, če mi lahko korak po koraku svetujete:
Kako naj jo izdelam brez kemičnih sredstev?
V kakšnih posodah jo perem, ali jo smem namakati ?Ali jo perem s toplo ali mrzlo vodo , kako jo potem izpiram? S kakšnimi pralnimi sredstvi je operem? Postopek sušenja in odstranjevanja vonja po seču?
Kako jo zaščitim proti zajedalcem (molji in podobno) in kakšna zaščita je proti mišu in podobnim živalicami, ki se rade zavlečejo v volno?
Na kakšni podlagi jo sušim oziroma ali jo je sploh potrebno sušiti. Vem samo, da se mora spolstiti in da mora biti debela izolacija najmanj 2 cm. Hvala za pomoč in upam, da mi boste lahko odgovorili kot že rečeno korak po korak, ker sem popoln laik. In še ali jo perem na roke kot če bi prala perilo. bojim se namreč, da ne bom dobila veliko okroglo spolsteno kepo, in kako se temu izognem.
Zavedam se, da je izdelava in obdelave takšne volne kar velik zalogaj za laika. Vseeno sem se odločila , da me to ne bo motila, saj imam vse pogoje in prostor za takšno delo. Vendar bom naredila vse sama in ročno. Želim si popolnoma naaravno izolacijo, ker mi v zidanici, kamor sem se preselila iz Ljubljane in sedaj za stalno živim tukaj v Beli krajini ,piha iz strehe in tudi stene niso izolirane. V zidanici sicer obstaja centralno ogrevanje na plin, vendar je plin za moje skromne dohodke nedosegljiv odločno predrag.
Zato sem se odločila ogrevati na drva. Porabim odločno preveč drv, ker mi vsepovsod piha ravno v zgornjih prostorih pod streho , kjer je spalni del. Morala bi najprej povišati dimnik, ker mi sobna kaminska peč, kadi pri niskem vremenskem tlaku. Ker ta poseg zahteva več finančnih sredstev me tudi zanima ali sem upravičena do kakšnih sredstev iz EKO sklada in kako naj jih dobim, ker nimam prav nobenih informacij kam naj se obrnem in ali mi vi lahko uredite dokumentacijo za pridobitev le teh.
Sem mlajša upokojenka in bi se lotila sama vsega, da si uredim topel in zdrav dom.
Lep pozdrav in iskrena hvala za odgovore.
S spoštovanjem!
Marjanca
Upam, da nisem postavila
Lahko mi odgovorite tudi na moj e-mail: r.marjanca@gmail.com


 

Skrbnik NEP, 16.05.2012, 20:59:54 Začniva pri debelini toplotne izolacije in subvencijah. Minimalne debeline toplotne izolacije so v strehi 25 cm (sam priporočam 40 cm), na zunanjih zidovih pa 15 cm (priporočam 20 cm). Če boste delali sami, ne morete kandirati na subvencijo Eko sklada, prav tako ni subvencije samo za dimnik. Obdelana volna (kot izolacija) ima enake toplotne karakteristike, kot ostala izolacija z lambdo (λ) = 0,041 W/mK, prav tako potrebuje na strehi na notranji strani parno oviro (to je lahko navaden PVC), na gornji (pod strešniki) pa 5 cm zračni prostor, ki je spodaj (pri kapu) in zgoraj odprt. Za vse ostale odgovore pa povprašajte podjetje Soven, Selnica pri Dravi (http://www.soven.si).

Pozdravljeni!
Mene zanim,če rabim kakšno dovoljenje(lokacijsko ali podobno) za izdelavo cokla na že dokončano fasado,ki smo jo naredili leta 2008?Lokacija Maribor!

Hvala za odgovor.

 

Skrbnik NEP, 15.05.2012, 18:55:53 Ne.

Pozdravljeni,
prosim vas za nasvet/odgovore na sp. vprašanja:
*ali je smiselna vgradnja centralnega talnega gretja (stanovanje se ogreva preko skupne kotlovnice, sedaj so nameščeni delilniki, podatkov o izolaciji nimam, temelji so pasovni betonski), predvsem zaradi udobja, ne toliko prihrankov
*fasada še ni bila obnovljena (fasadna opeka, Ljubljana, .l 1983, graditelj Obnova), kakšna okna je racionalno vgraditi ob zamenjavi
 

Skrbnik NEP, 15.05.2012, 13:17:26 Na dva dejstva morate biti pozorni. (1) Preverite, če sistem (firma) vaših delilnikov omogoča merjenje talnega gretja, nekateri tega ne omogočajo. (2) V primeru, da ste v pritličju (brez kleti) je vprašanje, če imate dovolj toplotne izolacije v tlaku (kar dvomim) in če lahko pri obnovi obstoječi tlak odstranite, poglobite teren in dodate vsaj 15 cm izolacije. Če ste nad kletjo, bo potrebno s temi 15 cm toplotno izolirati strop kleti. Če ste v nadstropju (spodaj je ogrevano stanovanje) je točka 2 brezpredmetna. Glede oken. Slabših, kot je faktor stekel 1.1 W/m2K že ne dobite, ne glede na to ali je okvir iz lesa ali plastike. V vsakem primeru bi priporočil vgradnjo po RAL standardu, če boste vgradili lesena okna lahko dobite subvencijo Eko sklada, ki je 100 eur na m2. V vsakem primeru se pred obnovo pogovorite z upravnikom.

Spoštovani!
Gradimo montažno hišo. Hiša bo imela talno gretje in odločili smo se za toplotno črpalko zrak/voda. Večkrat zasledim razna pisanja, da nekatere zebe, ker črpalka ne ogreva dovolj.
Pa me zanima, kaj vi mislite?
Smo pa tudi v veliki dilemi, ali vgraditi prezračevanje z rekuperacijo ali ne. Ali je to sploh potrebno? Ali s tem, da ga ne damo kaj tvegamo, npr. plesen, slab zrak.... Namreč, finančno je to kar velik zalogaj. Tu na vaši strani, kjer predstavljate hiše, vidim, da prezračevanja večina hiš nima. Hvala za vse informacije!
 

Skrbnik NEP, 14.05.2012, 22:30:19 Delež stavb z rekuperacijo na NEP Slovenija je danes 5.8 % (19 stavb). Ker začenjamo drugi del projekta, bo med 330 novimi vpisi delež gotovo večji, čeprav seveda ne vpisujemo samo hiš z rekuperacijo. Če tvegam napoved, bodo imele čez 50 let vse stare stavbe rekuperacijo zraka, nove pa že danes. Napoved temelji na dejstvu, da so (bodo) stavbe vse bolj zatesnjene, kar je dobro za manjše izgube energije, slabo pa za kvaliteto zraka v bivalnih prostorih (da o strmih dvigih cen energije ne govorim). Tega lahko zagotovimo samo na dva načina. Ali z rekuperatorjem (toplota se vrača) ali pa redno prezračevanje skozi okna (toplota odhaja ven). V obeh primerih ne bo plesni (če ne bosta naredili velikih napak, to je toplotnih mostov). Sam prezračevanje z rekuperacijo vsekakor spodbujam. Predlagam, da preberete zapise vseh 19 stavb na NEP Slovenija, lahko povprašate lastnike o izkušnjah in ali bi se za rekuperacijo ponovno odločili, prav tako jih - po dogovoru - lahko obiščete in se prepričate, kako to deluje. Na pamet lahko predlagam vsaj Blaž Mozetič (Rovte) in Uroš Mihelič (Brezovica), oba imata tudi zemeljski zračni kolektor za predgrevanje (pozimi) in predohlajajne (poleti) zunanjega zraka, ki vstopa v rekuperator. Še anekdota. Pri gradnji je žena nergala nad vgradnjo rekuperacije, danes - pravi mož - bi se tudi njemu lažje odpovedala kot rekuperaciji. Pri načtovanju in izvedbi rekuperacije je potrebna previdnost, tu se ne varčuje, kar pomeni, da vzamete preverjenega izvajalca. Na prvi del (toplotna črpalka) vprašanja vas lahko potolažim. Le sledite načrtu za gradnjo hiše. Pri strojnih instalacijah so izračunane toplotne izgube stavbe, te izgube mora nadomestiti dovolj močna (izražene v kW) ogrevalna naprava. Ko boste montirali tako močno TČ, ni nobene možnosti, da bi vas zeblo. Seveda pod pogojem, da boste hišo tudi zgradili po načrtu. Na NEP Slovenija je 20 stavb, ki si prostore in sanitarno vodo ogreva s TČ. Preberite podrobnosti.

Pozdravljeni, kako izolirati temeljno ploščo ob straneh in tisti del plošče na zgornji strani, ki za 25 cm presega zunanje zidove (ko bo fasada bo še vedno segala čez rob fasade za 10 cm. Plošča bo v celoti pod zemljoo in ima spodaj po celi površini 15 cm stirodura, Ali 6 cm stirodurja zadošča.
Hvala
Ivan
 

Skrbnik NEP, 14.05.2012, 21:41:54 Na www.fibran.si so vsi odgovori v slikah, skicah in besedah. Podrobno pa na http://www.xps.si/fibran-xps/gradbenistvo/konstrukcije-v-zemlji/temeljna-plosca. Ker so - tako, kot povsod - pomembne podrobnosti, si lahko za konkretnosti pomagate tudi z njihovo tehnično podporo.

MISLILA SEM , ZAKAJ KAMIN NA POLENA VEDNO ODSVETUJETE?

HVALA
 

Skrbnik NEP, 27.04.2012, 22:14:59 Kamin kot kurilna naprava lahko ogreva sevalno (takega - na polena - imam tudi sam), toplozračno (običajno so iz oboda kamina speljane PVC cevi do posameznih prostorov, obvezen je ventilator) in toplovodno (ogenj v kamininu greje vodo, ki gre po ceveh do radiatorjev). Naslednji vidik kamina je njegova vloga. Lahko je edini, primarni (glavni) ali sekundarni (pomožni) vir ogrevanja. Včasih je pomemben tudi položaj kamina v stanovanju, običajno pa je v dnevni sobi. Kamine seveda ločimo tudi po energentu, ki so - v primeru, kot ga omenjate - polena ali peleti. Od vseh navedenih kombinacij podpiram vse, razen ene. To je toplovodno ogrevanje stanovanja s kaminom na polena, ko je ta kamin edini vir ogrevanja. Edini razlog je v tem, da dnevna soba ne more postati tudi kurilnica (na polena seveda). Sem ga pa že svetoval v specifičnih primerih (majhno stanovanje, nadomestil je starejšo peč).

PROSILA BI VAS, ČE OBRAZLOŽITE, ZAKAJ KAMIN NA PELETE VEDNO ODSVETUJETE?

(ČLANEK DELO IN DOM 14.3.2012)

HVALA IN LEP POZDRAV

Pozdravljeni, živim v večstanovanjski stavbi (56 stanovanj), novogradnja. Za ogrevanje stavbe in pripravo sanitarne tople vode (PTV) uporabljamo skupno kotlovnico na UNP. Najbrž vam je že jasno kakšne stroške imamo. Cena za PTV vrtoglavo narašča, ko se zaključi kurilna sezona. Zato smo skupaj z investitorjem iskali primerno rešitev. Etažni lastniki smo pomoč poiskali tudi pri energetskem svetovalcu, ki si je stavbo ogledal, prav tako projektno dokumntacijo.Predlagal nam je namestitev toplotne črpalke zrak-voda za pripravo sanitarne tople vode. Strošek črpalke z montažo je ocenil na cca 8.000 €. Se vam zdi sena sprejemljiva za tako črpalko, projektant pri investitorju pravi, da je cena prenizka za 56 stanovanj. Že v naprej hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 25.04.2012, 17:23:54 Postavljate me v nehvaležno vlogo arbitra ali presojevalca dveh mnenj. Moje mnenje je, da je razmišljanje pravo (torej TČ), moč vam izračuna projektant, ceno pa dobite na osnovi predračunov. Pri tem svetujem, da vzamete TČ - kljub dražji investiciji - s čim višjim COP (grelno število). Glede na "špice" odvzema (potrošnje) tople vode (recimo zjutraj in zvečer) zelo priporočam vgradnjo zalogovnika, tudi to dimenzijo določi projektant. V tem primeru je lahko moč TČ nižja (pomeni cenejše obratovanje), saj se bodo "špice" pokrivale iz zaloge. Če imate dvotarifno merjenje električne energije, ste pa sploh zmagovalci. V tem primeru bi veljalo razmisliti o tako velikem zalogovniku, da bi vam zdržal cel dan (ali vsaj pretežni del dneva). TČ bi torej delovala le pri nizki tarifi.

hvala za hitri odgovor,moram pripomnit da ni problem v radiatorjih oni grejo dobro,samo klet je pod nami mrzla in severna stran, za korekcijski faktor,pa sem zvedela šele danes .Niso jih povedali ob namestitvi delilnikov lani.V marcu so nas obvestili,da bodo določili korekcijske faktorje.
Dejansko so aprila naredili obračun,brez obvestila,kakšni so korekcijsji faktorji.17% se mi zdi malo.
Hvala vam!

Pritlično stanovanje v bloku,spodaj neogrevana klet,senčna stran,neizoliran blok - v marcu obračun po delilniku (glede na izračun je vsota ogrevanja višja kot ponavadi)Reklamirala sem račun,ker nisem vedela kakšen korekcijski faktor so upoštevali.brunata je odgovorila da 17%.Moram pripomnit ,da za faktor sem zvedela šele ko sem reklamirala račun.Stanovanje je mrzlo,tudi ko ogrevajo.Ta faktor se mi zdi prenizek. Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 23.04.2012, 18:15:30 Izpostavili ste kompleksno problematiko, odgovor razdelim na 3 dele. (1) Vzpostavitev (metodo) korekcijskih faktorjev stanovanja (imamo še korekcijske faktorje na tip radiatorja) bi vam moral izvajalec delitve pojasniti pred vašim izborom izvajalca (takrat, ko so vas snubili), metoda je zapisana tudi v pogodbi med stanovalci in izvajalcem, kot tudi v sporazumu med stanovalci. Zelo praktično je, da se prvi dve leti obračunava delilnike mesečno, v pogodbi (sporazumu) pa je klavzula, da se konec prve in konec druge kurilne sezone naredi evalvacija in po potrebi korekcija faktorjev. Seštevek vseh faktorjev mora biti 1 (ali 100), kar pomeni, da je to sešteveh vseh bonusov in vseh malusov vseh stanovanj. (2) Delilniki bodo pospešili toplotno izolacijo blokov (okna, fasada, strop kleti, zadnja plošča ali streha), ker boste lastniki preko denarnice začutili, da je to dobra naložba. (3) Razlog za mraz v stanovanju pa je verjetno v neizvedenem hidravličnem uravnoteženju ogrevalnega sistema. Če bi to bilo narejeno, bi bili vsi radiatorji v vseh stanovanjih vsak trenutek enako topli. Med članki jih 7 opisuje to, kar sprašujete. Predlagam, da jih preberete, vsekakor pa se pogovorite z upravnikom. Tudi kakšen sestanek vseh stanovalcev (obvezno seveda s podjetjem, ki obračunava) bo koristil pri pojasnjevanju, predvsem pa reševanju tega in takih problemov.

Spoštovani!

Glede na odgovor izvajalca, da je črpalka že vgrajena v kotlu, vas sprašujem, če je nujna tudi v tem primeru, ali zadostuje samo črpalka v kotlu?

Hvala!

Spoštovani!
Hvala za odovor.
Topla voda v sanitarijih je, vendar je potrebno veliko vode pretočiti preden priklopi peč na ogrevanje tople vode, še posebej, če sistem deluje za oboje ( se pravi, če istočasno ogreva stanovanje in toplo vodo). Ne vem, če sem vas prav razumela, zato vas prosim, da mi odgovorite še na to vprašanje. Ali je možno ogrevanje brez te obtočne črpalke? In seveda, če je možno, da posledično brez črpalke sistem deluje, vendar stanovanja ne segreje. V stanovanju so bili namreč radiatorji topli, vendar niso oddajali nobene toplote okrog sebe.

Najlepša hvala.
 

Skrbnik NEP, 22.04.2012, 19:00:36 Kot rečeno. Črpalka je nujna. Sumim pa, da imate neko sistemsko napako v instalaciji. Možno v plinskem kotlu, bolj verjetno pa v razvodu in/ali regulaciji. Servis je pravi naslov za kotel, za instalacijo pa izvajalec, ki vam je delal ali kakšen drug instalater.

Spoštovani!

Zanima me, ali je obtočna črpalka nujen element za etažno centralno ogrevanje na plin pri pečeh Beretta? Kakšna je funkcija te črpalke? Kaj pa v primeru, ko te črpalke ni- kakšne so pomanjkljivosti ogrevanja? Ali je možno, da, če ni te črpalke ugrajene, je večja poraba plina, da se zaradi tega ni stanovanje dovolj ogrelo, da zaradi tega ne priteče topla voda takoj po ceveh?
Hvala in lep pozdrav!
 

Skrbnik NEP, 22.04.2012, 11:55:21 Za etažno ogrevanje je nujna. Skrbi za enakomerno kroženje ogrevalne vode od kotla (kjer se ogreva) do radiatorjev (kjer se ohlaja) in nazaj do kotla. Če pri etažnem ogrevanju ni črpalke, to ogrevanje ne deluje, ker je (predvidevam) kotel višje od radiatorjev. Če pa bi bil kotel v kleti, bi ogrevanje delovalo po principu termosifonskega kroženja vode, a tudi v tem primeru je črpalka nujna. Brez nje že majhen zračni mehurček v ogrevalnem sistemu zapre (začepi) pretok tople vode. Večja poraba plina ni možna, saj če črpalke ni, ni odvzema tople ogrevalne vode in plinski kotel neha segrevati (ker je "razumel", da da je naredil že dovolj tople vode). Ker pa je v praksi mogoče tudi nemogoče, le preverite, če vam slučajno kak zunanji ali notranji termostat ne pošiljata ukazov kotlu. Je pa seveda dejstvo, da se cevi in radiatorji brez črpalke ogrevajo zelo počasi (če se sploh) in vas zato zebe. Načeloma ima vsak ogrevalni sisten dva ločena sistema (tudi 2 črpalki), to je ogrevalno in sanitarno vodo. Ker o topli sanitarni vodi ne sprašujete nič (predvidevam pa, da jo tudi pripravljate v plinskem kotlu) naj povem, da ta pri etažnem sistemu ni nujna, ker je običajno pritisk iz vodovoda dovolj možan, da potisne toplo vodo do pipe. Preverite tudi pritisk v ceveh. Ta naj bi bil okrog 1, 5 bara (za natančnost preverite v navodilih). Če gre čez 2 bara je možno, da se kotel izklopi samodejno.

Z pol metra zazidano s kamnom hišo, bi z novim stiroporom obložil zide za fasado. Kaj menite o morebiti kondenzaciji in kakšnih drugih nevšečnosti. Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 19.04.2012, 21:33:25 Kamen sam po sebi ni problem, a pod pogojem, da je suh. Ker pa so starejše kamnite hiše običajno brez horizontalne hidroizolacije (zelo stare tudi brez temeljev), lahko pričakujete težave in to lahko tudi zelo velike, ne glede na material toplotne izolacije. Za začetek preberite rubriko Črna točka" posebaj del, ki govori o temejih. Skico in komentar pod njo preučite v popolnosti. Če je stena vlažna ali okrog hiše nimate urejene drenaže, bo potrebno to rešiti pred toplotno izolacijo. Vsekakor pa svetujem obisk pri energetskem svetovalcu.

Zanima me vaše mnenje, kaj so prednosti in slabosti o segrevanju stanovanja na IR panelno segrevanje z elektriko? v reklami omenjajo, da je to najcenejše in najbolj zdravo ogrevanje, ker se segreva iz stropa.
 

Skrbnik NEP, 19.04.2012, 06:43:03 Vprašanje združuje več elementov, ki jih je smiselno bolje spoznati. Ogrevalne sisteme delimo po mestu montaže na talne, stenske in stropne (pa tudi radiatorske, toplozračne,...). Stropno ogrevanje lahko uporablja vse možne energente (tudi drva recimo), le razvod in ogrevalo mora biti drugačno od omenjenih IR panelov. Tudi te stropne IR panele (prilagojene seveda) lahko uporabimo za talno ali stensko gretje. Kje je torej razlika med talnim in stropnim ogrevanjem. V ogrevalnem delu jo ni, saj sta oba načina pravzaprav talno gretje. Pri pravem talnem se tlak ogreva od spodaj, pri stropnem pa od zgoraj. Gre za princip delovanja sonca. To ogreje zemljo in ta potem ogreva ozračje, ne sončni žarki. Razlika pa je glede občutenja toplote. IR ogrevanje je enako sončnemu. Ko smo na soncu ali pod IR ogrevalom čutimo na koži toploto. Včasih so bile v kopalnicah infra pečice (običajno nad vrati), ki so točno to, kar je danes IR panel. Če jih torej vgradite na strop kopalnice kot sekundarno ogrevalo in ga prižgete takrat, ko ste v kopalnici, boste z rezultatom verjetno zadovoljni. Po slovenski zakonodaji je primarno ogrevanje z elektriko prepovedano, poleg tega je to najdražji način ogrevanja (mogoče je dražji samo še utekočinjen naftni plin iz kontejnerja), ne pa najcenejši. Govorim seveda o strošku energije. Bi se pa strinjal, da je to najcenejša montaža. Dejstvo je, da vsako ogrevanje z elektriko (tudi toplotna črpalka) sodi le v zelo dobro toplotno izolirano hišo (recimo pasivno). Argumente za in proti boste morali poiskati sami zase. Odločajo naj odgovori na naslednja vprašanja: Naša hiša je dobro, slabo ali zelo dobro toplotno izolirana, v hiši živi (koliko) oseb, s katerim sistemom bomo pripravljali sanitarno vodo (pozimi, poleti), investicija je nizka (visoka), monataža je čista (umazana) in hitra (počasna), odgovarja nam, da greje "kot sonce", IR ogrevanje bo primarno (sekundarno) ali edino (ne priporočam), nimamo časa, volje niti znanja za kakšne druge sisteme (drva, peleti), doma smo malo (veliko) časa, nimamo majhnih otrok ali bolnikov, videli smo že dobre primere. Primerjajte to investicijo z nekaterimi drugimi in potem na daljši čas (recimo 20 - 30 let) letni strošek polen, pelet, nafte in elektrike. Odločite se torej po razmisleku in ogledu dalj časa delujočega sistema. Ponudnik (ali več njih) naj vam da seznam stavb, kjer je to že montiral pred vsaj 3 zimami in pojdite pogledati. Na NEP Slovenija vpišite v iskalec zgoraj levo "Polona Urbanc" in dobili boste informacije iz prve roke.

Pozdravljeni, zanima me če se okenska okvirje lahko vgradi neposredno na steno ali je potrebno odprtine za okn aobložiti z stirodurjem (3 ali 5 cm). Gre za novogradnjo, betonske stene 20 cm. Prav tako me zanima ali drsna in balkonska vrata vgraditi na estrih ali neposredno na talni beton.
 

Skrbnik NEP, 18.04.2012, 16:33:40 Če boste okenski okvir dali na zunanjo linijo zidu (še bolje, da gre 0.5 - 1 cm ven), bo nastala špaleta v celoti narejena iz toplotne izolacije, na okviru okna seveda brez lepila (zato majhen pomik ven), toplotnega mostu pri špaleti tako ne bo. V primeru, da to nikakor ne gre, pa je rešitev z opisanim stirodurjem dobra, le debelina naj bo enaka debelini ostale fasade. Torej ne 3 ali 5 cm, temveč vsaj 15 cm. Drsna in balkonska vrata (pa tudi vsa ostala) naj bodo isto montirana na zunanjo linijo zidu. Spodaj pa stojijo na toplotni izolaciji. Torej ne na estrihu, niti na talnem betonu ali plošči.

Spoštovani!
Prosim, če mi lahko kako pomagate v zadevi izračuna toplotnih izgub v 64,47 m2 velikem stanovanju, v bloku zgrajenem leta 1973, sleme v smeri S/J. Stanovanje se nahaja v zgornjem (zadnjem, t.j. IV. nadstropju), z neizolirano zgornjo ploščo in streho, ki bo letos zamenjana, ter neizolirano fasado.
Stanovanje ima izrazito severno lego: severna stena: 11,0 m , vzhodna stena 6,5 m, zahodna stena 6,65, južna stena: 5 m meji na sosedno stanovanje in 6 m na neogrevano stopnišče.
Z uvedbo delilnikov plačujemo 3x večji znesek za ogrevanje kot prej in kot ostali stanovalci v nadstropjih pod nami sedaj (sami so se ponudili primerjati njihovo porabo z nami, ker se tudi njim to ne zdi pravilno). Imamo določen količnik 20. Temperatura ne presega 20 stopinj (lahko bi rekla, da ko smo v stanovanju se oblečemo in ko gremo ven se slečemo), poraba enot pa je v prvih 15 dneh meseca marca 1x večja od porabe v ostalih enakovrednih stanovanjih s stanovalci s podobnim življenskim slogom v 30 dneh t.j. v celem mesecu. Od 16. marca naprej smo radiatorje zaprli in se grejemo z električnimi.
Da bi se z upravnikom lahko pogovorili, bi rabili mnenje stroke o toplotnih izgubah prav tega stanovanja.
Vnaprej hvala za karkoli.

 

Skrbnik NEP, 15.04.2012, 11:59:54 Pravi naslov je izvajalec delitve, ne upravnik. Ta vam mora pojasniti metodologijo izračuna (pravzaprav bi to moral pojasniti predno ste podpisali pogodbo z njim, isto mora biti metoda zapisana v pogodbi). Če vam tega ne bo želel pojasniti, ga takoj prijavite na stanovanjsko inšpekcijo. To, da plačujete 3 x več kaže na neko napako (ali več njih). Izračun je možen (naredi ga projektant, svetovalci tega ne delamo), a vam ne bo koristil. Poleg tega je bil izračun toplotnih izgub celotnega bloka narejen pred gradnjo, na izračunane toplotne izgube je bil projektiran ogrevalni sistem. Glede na 40 letno starost so stanovalci verjetno sami menjavali (povečevali) radiatorje. Ti posegi in čas obratovanja so verjetno zelo spremenili razmere v ogrevalnem sistemu. Rešitev je hidravlično uravnoteženje, kar pomeni, da bo v vsakem radiatorju vsak trenutek enako vroča voda. Več v rubriki Članki, kjer je problemu delitve in obračuna v blokih posvečeno sedem člankov. Drug možen problem je tudi napačna nastavitev delilnika na tip radiatorja. Več v članku "Korekcijski faktorji v blokih (pdf, september, 2011)". Naslednji problem je verjetno prenizek faktor (20). Ta faktor se da vsakemu stanovanju, z njim se približamo pravičnemu plačilu. Pravi naslov za spremembo pa ni upravnik, temveč podjetje, ki vam meri in obračunava delilnike. Po opisanem (da plačujete 3 x več, kot primerljiva stanovanja) je verjetno potrebno korekcijski faktor lege krepko dvigniti, kar je potrebno vnesti v pogodbo (to pomeni sprememo vseh pogodb v bloku). Rešitev ni in ne sme biti ogrevanje z elektriko. Rešitev je toplotna izolacija zadnje plošče (30 cm), fasade (20 cm), stropa v kleti (za spodnje) 15 cm, menjava oken, hidravlično uravnoteženje skupaj s termostatskimi ventili, predvsem pa poglobljen sestanek vseh stanovalcev z izvajalcem delitve. Z upravnikom pa skušajte doreči čim hitrejšo toplotno izolacijo oboda stavbe. Glede na to, da daje Eko sklad kredit in subvencije, je pomanjkanje denarja bolj kilav izgovor. V naslednjem Delo in Dom (četrtek) bo predstavljena obnova bloka v Cerknici. Sedaj so vsi presrečni, da pa so se odločili za energetsko sanacijo pred tremi leti so bile muke ježeve (deloma moje, pretežno pa upravnikove). Pri bloku (pravzaprav so trije, imajo pa skupno kurilnico), ki se sedaj odloča za toplotno izolacijo oboda in menjavo energenta (iz nafte na lesne sekance) je izračun pokazal, da se bo investicija 80.000 eur v zamenjavo energenta (seveda z novim kotlom in vsem kar gre zraven, vključno z 20.000 eur subvencijo Eko sklada) povrnila v dveh letih. Tako bo sedanji letni strošek za ogrevanje 1.200 eur na stanovanje, padel na 300 eur. Ker bodo izolirali tudi obod, je realno za pričakovati letni strošek za ogrevanje povprečnega stanovanja 150 - 200 eur. Za vse te izboljšave pa je pravi naslov upravnik.

Spoštovani!

Zanima me, ali je v prostoru zadostno število radiatorjev. Prostor je velik: 25 kvadratnih metrov, višina 2 metra in 55 centimetrov. V prostoru sta dva radiatorja 90 visoka in 60 široka, mislim da je tretja oznaka 22. Znamka radiatorjev je Vogel&Noot.

Hvala in lep dan.
 

Skrbnik NEP, 12.04.2012, 07:12:21 Nikjer ne najdem podatkov o moči tega tipa radiatorja. Najbolje, da jih pridobite sami na: "R e t t i g S l o v e n i j a d . o . o . Terčeva ulica 12, 2000 Maribor, T: 02/3328816, F: 02/3328812, Mobitel.: 031/680292, vogel-noot@siol.net". A sama moč obeh radiatorjev vam ne bo odgovorila na vprašanje ali jih je dovolj. To je odvisno od toplotne prehodnosti oboda stavbe, kar pomeni debelina toplotne izolacije v tlaku, na fasadi in nad tem prostorom. Pomembna je tudi kvaliteta stavbnega pohištva. Problem torej ni število radiatorjev (verjetno vas zebe, zato smatrate, da jih je premalo), temveč toplotno izolacijsko slab ovoj stavbe. Ko bo ta dober (na fasado damo danes okrog 20 cm toplotne izolacije), bo verjetno dovolj da bosta oba radiatorja delala ob manjši moči. To pa posledično pomeni kar pomembno zmanjšanje potrošnje energije in s tem stroškov ogrevanja.

Spoštovani!

Zanima me, ali se lahko postavi etažno peč na pelete za centralno ogrevanje na obstoječi dimnik plinskega ogrevanje. Stanovanje je v večstanovanjski stavbi. Ali je pri tem ovira, če je več stanovalcev priključenih na istem dimniku in se le ti ne odločijo za zamenjavo peči? Kakšne so še druge možnosti priklopa?

Hvala za odgovor
 

Skrbnik NEP, 11.04.2012, 07:42:15 Brez upravnika in dimnikarja ne delajte nič. Kvaliteten odvod dimnih plinov mora biti zagotovljen in strokovno nadzorovan za celotno dimniško vertikalo (vsa stanovana pod in nad vami). V nasprotnem se zelo poveča možnost zastrupitve ali celo smrti. Drugo opozorilo velja premeru dimnika. Za plinske kurilne naprave je praviloma manjši, za pelete praviloma večji. Je pa to odvisno tudi od moči kotla, izkoristkov in vgrajenega prisilnega vleka (ventilator). Tako ima recimo plinski kondenzacijski kotel premer dimnika 8 cm, temperatura dimnih plinov pa "pade" skoraj na 50 stopinj celzija. V primeru, da celotna vertikala (vsi, ki so priključeni na eno dimniško cev) zamenja plin za pelete, obstaja možnost uporabe obstoječega dimnika (če odgovarja premer), a še vedno ob pregledu in dovoljenju dimnikarja. Druga možnost je, da sami potegnete dimnik skozi streho. Po fasadi verjetno nemogoče, teoretično možno skozi zračnik iz vašega stanovanja. To pomeni, da v tuljavo zračnika (predvidevam, da ga imate in da je na "pravem" mestu) vstavite kovinsko tuljavo. Teoretično sta še dve možnosti. Prva (dimnik "potegnete" skozi stanovanja nad vami) je verjetno iluzorna, druga (dimnik gre na fasado) pa je mogoče celo realna. Vem, da obstaja predpis, ki dovoljuje plinskim in naftnim kotlom do moči 11 kW izvod dimnih plinov na fasado. Ali je to možno tudi za kamine na pelete ne vem. Kot rečeno uvodoma. Pravi naslov za vaša vprašanja sta dimnikar in upravnik.

Ali je možno pridobiti sredstva iz eko sklada za izolacijsko fasado na gospodarskem objektu (zidanica) z hišno številko in prijavljenim bivanjem.OPN se sprejema že vrsto, let ni spremembe namembnosti, ni gradbenega,...
ne ostane nič drugega kot obnova obstoječega objekta ob želji z čim manj stroški.
 

Skrbnik NEP, 29.03.2012, 16:27:27 Mislim, da ne bo šlo. V razpisu piše: "Naložba mora biti izvedena na STANOVANJSKI STAVBI! Naložbe v zidanicah, poslovnih prostorih itd. niso predmet nepovratne finančne spodbude (preverja se v Zemljiški knjigi in GURS)." Neposredno v formularju pa piše: "Eko sklad bo na podlagi 3. odstavka 139. člena ZUP z vpogledom v prostorski portal Geodetske uprave Republike Slovenije preveril dejansko rabo stavbe (stanovanjska, stanovanjsko-poslovna) in ali gre za eno, dvo oziroma večstanovanjsko stavbo. V primeru, da se ukrep izvaja v novogradnji, za katero vlagatelj še ni pridobil hišne številke, naj predloži fotokopijo gradbenega dovoljenja. Da povzamem. Če v stavbi stanujete (ste prijavljeni) in ima ta stavba hišno številko, to ni dovolj. Če pa bi bila v GURS vpisana kot stanovanjska (kot razumem še ni), bi seveda lahko kandidirali.

Prvo sezono 2011/2012 sem ogreval hišo (pritličje 100 m2 in mansarda spalni prostori 85 m2) na kurilno olje. Odločil sem se za nabavo kamina na polena (HARK 44 GT eco plus, 8kwh), ki bi nadomestil kurilno olje. Kamin je v nemčiji bil najbolj ocenjen na VIP testu. Zanima me ali se takšen kamin (sevalni) lahko kosa s takšno kvadraturo (željena tem. bi bila 21 max.22 c) in kaj menite glede tega kamina oziroma kaj priporočate oziroma kakšnega priporočate vi.
Za lažje predtavitev kamina, ki ga omenjam je spodnji link.
http://www.svetkaminov.si/index.php?dispatch=products.view&product_id=29962
za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.

Jože
 

Skrbnik NEP, 27.03.2012, 08:16:53 Iz poslanih podatkov ne priporoča vgradnjo takega kamina. Sevalni vam ne more ogreti take površine (teoretično jo, če uvedete toplozračno ogrevanje, kar pomeni cevi s toplim zrakom iz kamina v vsak prostor), drugi minus pa je moč, saj je 8 kW verjetno premalo. Preverite moč sedanjega kotla na kurilno olje (po moje je med 15 in 20 kW). Če boste kupovali kamin mora ta imeti podobno moč. Drugo priporočilo (da ne rečem zahteva) je toplovodni kamin, ki ogreva radiatorje ali talno gretje. Bistvo teh novih postavitev je, da je kamin v dnevni sobi (recimo), vse ostalo "železje" (zalogovnik tople vode, bojler za sanitarno vodo, ekspanzija, črpalke,...) pa je v drugem prostoro - očem skrito. Tretje priporočilo pa gre v smer energenta. Za postavitev kamina v dnevni sobi bolj priporočam uporabo pelet (vsujejo se v zalogovnik, ki je integriran v kamin), saj te omogočajo "snažnost". Če pa želite imeti v dnevni sobi kurilnico (dobesedno) so seveda možna tudi polena.

Imam obložen zunanji zid-fasada 3cm stiropor+12-15 siporexa,sedaj bi dodal weber.therm clima030 10cm ali weber.therm plus ultra8cm,da bi dobil 25% nepovratnih sredstev eko sklada.Obložil bi tudi balkone z3cm stirodura,špalete 2-3cm stirodura.Ali je potrebno tudi pod police stirodur? Prosim če mi odgovorite če mislim prav.Za odgovor se vam vnaprej zahvaljujem.
 

Skrbnik NEP, 26.03.2012, 17:36:19 Na splošno mislite zelo prav, a hudič je v podrobnostih. Povsod uporabite samo en material, da kasneje ne bo težav z "lepoto" fasade. Torej tudi balkon in špalete, če je mogoče enake debeline, kot ostala fasada (ne pa 2 - 3 cm). Pri špaletah (tudi pod polico) se vam splača malo poštemati, da boste dobili večjo debelino. Če ne opeke, vsaj omet. (obvezno preberite vse točkev rubriki "Energetski kiksi" ter "Črna točka"). V slednji pa naštudirajte detalj pri toplotni izolaciji temelja. Brez tega bodo težave s plesnijo. Samo v tem primeru morate dati stirodur.

Spoštovani!

Prosim za informacije o arhitektih, ki imajo izkušnje z izdelavo dokumentov za pasivne hiše.

Najlepša hvala in lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 22.03.2012, 16:31:39 Sem spadajo vsi proizvajalci pasivnih hiš, kot je Marles, Jelovica, Rihter, Eko produkt, Alfa Natura, Kager, Jaris, Juting, Riko hiše, Xella, Wienerberger, Lumar, Tadej Zimic s.p.,... med arhitekti pa se spomnim le na Arhem. Koristen link je Konzorcij pasivna hiša na http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2492, veliko stavb (te si jo moč tudi ogledati) najdete na internetu, nekaj tudi na portalu NEP Slovenija.

mene pa zanima glede temeljov in cokla.delalali bomo fasado.zanima me pa glede cokla in temeljov.imamo starejšo hišo in bi radi dobro izolirali temelje.kaj predlagate in kaj je boljše hidroizolacija ali termoizolacija
 

Skrbnik NEP, 21.03.2012, 21:48:30 Potrebna je tako hidroizolacija kot termoizolacija, saj vsaka opravlja svojo popolnoma drugačno funkcijo. V rubriki "Črna točka" so temelji kar celovito obdelani. Sledite skici in komentarju pod njo. Ker je to starejša hiša bodo mogoče težave pri zagotovitvi suhega temelja. Ena od možnih rešitev (prezračevani kanal) je opisana pri Miran Jernejčič, Laze 28, 1370 Logatec. Priporočam obisk pri energetskem svetovalcu.

Pozdravljeni!

Gradili bi pasivno hišo (2 etaži) s pomočjo Ytong zidakov. Mož je "prišel na idejo", da bi bil zid narejen z zidaka širokega 25 cm, nanj pa bi dali 25 cm izolacije. Kaj menite o tej možnosti??
Drugo vprašanje pa se nanaša na izolacijo. Wella ponuja kot idealno rešitev k njihovem zidaku izolacijo Multipor, mož pa je mnenja da bi bila gradnja s stiroporom enako kvalitetna.
Hvala za odgovora.

Lep pozdrav!
 

Skrbnik NEP, 21.03.2012, 21:42:29 Na dve stvari vedno opozarjam pri novogradnji. Prva je, da si postavimo cilj, kako energetsko učinkovito hišo želimo. Če je vaš cilj pasivna hiša, pomeni U na obodu (fasada) okrog 0.1 W//m2K. Ta cilj lahko dosežemo z različnimi materiali ter debelinami tako zidu, kot toplotne izolacije (oglejte si tabelo v "Energetski kiksi"). Drugi vidik pa je finančni. Koliko nas bo stal gotov m2 zunanjega zidu U = 0.1 W//m2K (torej notranji omet, zid, izolacija terzaključni sloj fasade). Videli boste, da se cene pomembno razlikujejo. Tretji - za nekatere pomemben, za druge pa ne - vidik pa je debelina zidu. Gledano iz zunanjih mer hiše se v vsaki etaži izgubi kar nekaj m2. Če imate zid 50 cm namesto 40 cm izgubite v vsaki etaži 4 m2, v dveh torej 8 m2. Če boste vztrajali pri Ytongu, potem je smiselno vzeti njihov sistem v celoti. Zamenjava Multiporja s EPS (stiropor) je možna, a je potrebno pred tem NUJNO preveriti prehod vlage. To je preventiva, saj se stiropor in siporex (Ytong) ne marata preveč (samo glede prehoda vlage). Pri izračunu je pomembno tudi kateri tip Ytonga nameravate vgraditi. Nižja ko je prostorninska masa v kg/m3 boljši je koeficient toplotne prevodnosti.

Dne 29.11.2011 so nam montirali delilnike. Poraba se je v naslednjih dneh začela evidentirati na delilnikih. Vendar smo do vključno januarja 2012 plačevali ogrevanje po računu dobavitelja t.j. po dobavljeni količini plina in obračunu za m2 stanovanja.
Za mesec februar 2012 smo dobili obračun za plačilo po novem t.j. po delilnikih. Na obračunu je za vsak delilnik prikazana vsa poraba s stanjem delilnika t.j. v tem primeru na dan 29.2.2012 in tako so v bistvu obračunane tudi porabljene enote energije od mesecev: december 2011 in januar 2012, kar smo že plačali še po starem načinu. Moj delež stroškov na objektu je zato zelo velik in menim, da ne bi bil, če bi bilo obračunana dejanska poraba enot v februarju 12.
Zanima me, če je tak obračun pravilen,pravičen in če hočete zakonit in zakaj nam ni odčital in zaračunal dejanske mesečne februarske 2012 porabe?
Prosim za čimprejšnji odgovor in hvala. lp

 

Skrbnik NEP, 16.03.2012, 15:21:52 Med branjem vašega in podobnih vprašanj me vedno popade stanje svete jeze, saj se dobro zamišljene stvari v praksi "sfižijo", ker se dela vse zelo po domače. Iz napisanega lahko samo potrdim, da ste plačali dvakrat in da tak obračun seveda ni pravilen, niti pravičen in s tem seveda nezakonit. Kaj narediti? Poglejte v pogodbo sklenejno med vami kot lastnikom/plačnikom in podjetjem ki vrši obračun. Če odgovorov ne najdete v pogodbi (ali pa če jih) je naslednji korak obisk organizacije, ki vam obračunava stroške (najbolje delegacija, v njej tudi upravnik). Še bolje je, da se pred tem pogovorite z ostalimi lastniki. Če imajo enake težave, skličite urgentni sestanek. Povabite organizacijo, ki vam obračunava stroške, vse stanovalce, upravnika (na njega ne smete pozabiti) in takoj tudi medije. Če se bo kdo skušal izogibati pa takoj prijava inšpekcijam. To je vsaj energetska (ta v skladu z 99. členom energetskega zakona izvaja nadzor nad delitvijo in obračunom stroškov za toploto za ogrevanje in pripravo tople vode) in stanovanjska, obvestite tudi urad za varstvo potrošnikov. Pred vsemi aktivnostmi pa - kot rečeno - dobro preberite pogodbo. Mogoče so vam tam kaj takega podtaknili.

Pozdravljeni, z letnimi obračuni elektrike ugotavljamo naraščanje porabe elektrike iz 9kw 2009, 12kw 2010,15kw 2011, na 18kw 2012. Smo 4 članska družina, v novogradnji z zunanjo in notranjo izolacijo. V tem času nismo spremenili ravnanja in št.priključkov (električni štedilnik, hladilnik, 2 skrinje, bojler, peč na drva, pomivalni, pralni in sušilni stroj). Kako naj ugotovimo krivca za višanje porabe elektrike? In še: najbrž smo se zmotili pri nakupu peči, saj imamo v stanovanju pretoplo kljub najnižnji možni kurjavi. Kaj lahko storimo glede tega?
 

Skrbnik NEP, 13.03.2012, 12:10:17 Edina prava pot je k distributerju od katerega odkupujete elektriko. Ta vam bo razložil postavke (sestavo) računa, način obračuna in pojasnil (ali raziskal) od kje konstantno povečevanje. Nekateri distributerji posojajo merilce za posamezno vtičnico (daste ga med vtičnico in potrošnika), ki meri (1 mesec recimo) potrošnjo samo tistega aparata (pralni stroj recimo). Tak merilec lahko tudi kupite in s tem kontrolirate potrošnike energije. Nekaj nepotrebne potrošnje je tudi v "stand by" (mirovanju) vseh potrošnikov (TV, računalnik,...). Glede peči pa je najbolje na servis in/ali k proizvajalcu kotla, predvsem pa avtomatike. Sumim, da problem ni v kotlu (torej se verjetno niste zmotili), temveč v nastavitvah avtomatike. Servis proizvajalca (ali kar neposredno k proizvajalcu) je pravi naslov. Rezervna možnost - a malo verjetna - je, da je avtomatika pokvarjena. Takojšna in 100% rešitev pa je montaža termostatskih ventilov na radiatorje. Ti vam bodo - ne glede na vse ostalo - vedno skrbeli, da boste imeli v vsakem prostoru le tako temperaturo, kot jo boste nastavili (22 stopinj C recimo). V zadnjem času se vgrajujejo predvsem termostatski ventili z digitano nastavljivimi glavami.

stanovanje v bloku,okno se odpira na balkon,ki je zastekljen s pvc okvirju.Zaradi boljšega odpiranja (okno meri 140x140) bi zamenjala z dvokrilnim pvc oknom - sedaj je leseno.Vlage ni nobene,ali se pri zamenjavi lahko pojavijo kakšne težave(rosenje,plesen),glede na pvc zastekljen balkon in pvc okno v prostoru.Hvala za odgovor!
 

Skrbnik NEP, 09.03.2012, 21:15:08 Ne, zaradi same menjave zagotovo ne.

Ogrevamo 110kv. M površine, na strehi je 30cm izolacije. Živimo na Štajerskem. Hvala

Prosim za vaše mnenje. Imamo troslojna okna z U=0,7 fasado debelo 20 cm in relativno ohranjen kotel na kurilno olje. Ali je ob teh dejstvih smiselno vgraditi toplotno črpalko zrak voda za ogrevanje in sanitarno vodo ali samo za sanitarno vodo, ki je precej cenejša investicija. Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 07.03.2012, 20:12:43 Za poglobljen in bolj konkreten odgovor je premalo informacij, kot so starost hiše, koliko m2 se ogreva, koliko ELKO potrošite letno, kako je toplotno izolirano zgoraj (zadnja plošča, streha), koliko kW ima kotel, kakšen ogrevalni sistem (radiatorsko, talno) imate, itd., zato bolj ugibam. Po moje TČ za ogrevanje prostorov ni primerna, je pa smiselna za ogrevanje sanitarne vode. Tu imate dve možnosti. Ali s TČ samo izven ogrevalne sezone ali vse leto. Letna je ob sedanjih cenah energentov bolj smiselna, saj boste dali za pripravo sanitarne vode preko TČ 5 centov/kWH, preko nafte pa 11 centov/kWh. Vsekakor pa priporočam obisk pri energetskem svetovalcu pred končno odločitvijo.

Pred kratkim smo se priklopili na kanalizacijski sistem. Ostala je prazna grezna jama. Ker bomo v roku leta dni menjali okna in povečali izolativnost fasade, bi potem poskušali hišo ogrevati z toplotno črpalko. Po izračunih bi zadostovala črpalka zrak-voda. Zanima nas, ali je mogoče prazni prostor greznice uporabiti tako, da bi toplotna črpalka črpala toplejši zrak iz bivše grezne jame. Hvala za odgovor!
 

Skrbnik NEP, 04.03.2012, 17:48:03 Tri stvari so pomembne za izbiro optimalnega ogrevanja, kar velja tudi za odgovor na vaše vprašanje. Na prvem mestu je toplotna izolacija stavbe, kar pomeni proti tlem (tlak), fasada (zunanji zidovi) in zgoraj (streha ali zadnja plošča). Danes je pasivna hiša nekak optimalni standard, okvirna debelina toplotne izolacije na obodu je 50 cm, stavbno pohištvo pa energetsko najboljše. Na drugem mestu je ogrevalni sistem. Danes je nizkotemperaturni sistem optimalen (a le v dobro izolirani hiši), kar pomeni ploskovno ogrevanje (talno, stensko ali stropno). Tretja pa je kurilna naprava (v vašem primeru TČ) in energent (v vašem primeru elektrika). Prvi del vaše odločitve naj izhaja iz kvalitete (debeline) bodoče toplotne izolacije stavbe in ploskovnega (talnega) ogrevanja. Če je odgovor obakrat da, potem je TČ smiselna, če je enkrat ali obakrat ne, potem na TČ pozabite. Zrak iz bivše greznice je vprašljiv vsaj 2 x. Prvič zaradi agresivne atmosfere, ki zelo hitro erodira vse kovinske materiale, drugič zaradi kapacitete. Od kje in kako se bo zrak v bivši greznici ogreval, ko ga bo TČ ohlajala? Bolj kot greznico predlagam izdelavo zemeljskega zračnega kolektorja. To je navadna cev premera 20 cm, dolga 40 - 50 m, zakopana v zemljo globine 1.5 - 2.0 m. Vanjo vstopa zunanji zrak, ki se v cevi segreje (pozimi) ali ohladi (poleti) in tako pripravljen pride do rekuperatorja zraka (ali TČ). Ta potrebuje potem manj energije, da zrak ogreje (ohladi) na želeno temperaturo. Razen investicije je tako pridobljena toplota brezplačna. Kako to deluje v praksi se podučite iz primerov na NEP. V zgornji levi iskalnik (pod logotipom NEP) vpišite po enega od naslednjih lastnikov (Aleš Balanč, Samo Steblovnik, Boris Papac, Zdenko Savšek, Uroš Mihelič, Blaž Mozetič) in preberite njihove rešitve. Ob najavi jih lahko tudi obiščete ali samo pokličete po telefonu. Zelo priporočam tudi obisk pri energetskem svetovalcu.

Pozdravljeni!

Zanima me, kaj bolj priporočate ogrevanje s klimo ali konvekcijskimi električnimi radiatorji. Vem, da ni ne eno ne drugo smotrno, vendar ni druge rešitve ogrevanja. Gre se za ogrevanje 60 kvadratnih metrov stanovanja, z dobro izolacijo in novimi okni. Pozmi pride v kraju tudi do minus 10 stopinj celzija.

Ali obstaje še kakšno boljše gretje, s tem, da ni možen priklop na dimnik.

Hvala za dgovor.


 

Skrbnik NEP, 04.03.2012, 17:25:47 Vedno je možna izvedba novega stenskega dimnika, ki gre skozi zid na fasado. Plašč dimnika je dvojni, skozi notranji gredo ven plini, skozi zunanji prihaja v kurišče kisik. Omejitev je do moči 11 kW, kar bi bilo dovolj za vas. Torej lahko razmišljate o kotlu na plin ali kurilno olje (ob verjetno nerešljivem položaju cisterne, je to le razmišljanje). Bolj realna je možnost toplovodnega (radiatorji) ali toplozračnega kamina na pelete (pogojno tudi na drva). Odgovori na vaše konkretno vprašanje pa ne bodo črno bel. Električni radiator ima nižjo nabavno ceno, a dražje delovanje, saj "kuri" elektriko po ceni okrog 15 centov za kWh. V tem primeru je boljša rešitev termoakumulacijska električna peč, ki jo polnite ob cenejši elektriki (če imate dvotarifno merjenje). Klima (brez zunanje enote) je enaka kot električni radiator, prednost je le v tem, da omogoča tudi poletno hlajenje (če ga ob dobri toplotni izolaciji sploh potrebujete). Klima z zunanjo enoto omogoča več, tudi prezračevanje. V iskanju rešitev je smiselno preveriti tudi toplotno črpalko (split izvedba, ko je uparjalnik toplotne črpalke na fasadi, v kleti ali na podstrehi). V tem primeru potrebujete radiatorje. Moj favorit pa je prezračevalni sistem z rekuperacijo, ki so mu dodani grelci (princip toplotne črpalke). Ta vam zagotavlja toplozračno ogrevanje za 1/5 cene elektrike (torej okrog 3 cente za kWh). Ekonomika obratovanja izhaja iz učinka toplotne črpalke (TČ troši okrog 30 % elektrike) in učinka rekuperacije (60 - 80 % vračanja odpadne toplote nazaj). Ob tem je pomembno, da radiatorjev ne potrebujete, bo pa potrebno verjetno narediti cevni razvod (nadometni), da se bo preko njih odvajal odpadni zrak in dovajal ogret vstopni zrak. Za rekuperator je moč dobiti tudi subvencijo Eko sklada. Toplo vam priporočam ogled sejma Dom (6 - 11. marec) na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Tam boste pri ponudnikih izvedeli konkretne podatke in cene. Zelo priporočam tudi obisk pri energetskem svetovalcu.

Spoštovani,
ponovno se obračam na vas, saj ste mi v preteklosti že koristno svetovali. Zanima me predpis, ki določa, kdaj je potrebno umeriti ali zamenjati kalorimetre?
Hvala in lep pozdrav
 

Skrbnik NEP, 03.03.2012, 09:21:40 Meroslovne in tehnične lastnosti za posamezne vrste merilnih instrumentov so predpisane s pravilnikom o merilnih instrumentih http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200642&stevilka=1800

POZDRAVLJENI
NAJPREJ BI SE ZAHVALILA ZA VASE UPORABNE ODGOVORE PRI OBNOVI STREHE IN FASADE NA VECSTANOVANJSKI STAVBI. ZA OBOJE IMAMO PROSNJO NA EKO SKLADU. STREHO NAM JE USPELO ZE OBNOVITI.
SE VEDNO PA IMAMO PROBLEM S PISKANJEM IN ROPOTANJEM CENTRALNE.
IMAMO STO ODGOVOROV IN NOBENE RESITVE.
PISEM PA VAM ZATO , KER IMAM DRUGJE PROBLEM.
KAM NAJ SE OBRNEM, DA MI POJASNIJO GLEDE VODOVODNEGA PRIKLJUCKA.
IMAM DOVOLJENJE ZA VOD.PRIKLJUCEK.
BI PA MORALA SAMA FINANSIRATI IZKOP PO JAVNI CESTI DO PARCELE.
POZNATE VELIKO ODGOVOROV,,MOGOCE TUDI TEGA?
HVALA ZA ODGOVOR IN SE VELIKO USPEHA PRI NADALJNEM DELU Lp,
 

Skrbnik NEP, 28.02.2012, 14:52:23 Hvala za izraženo zadovoljstvo. Glede vodovodnega priključka pa sta samo dva naslova. Prvi je Občina, kjer vam bodo na oddelku za okolje in prostor pojasnili vse, kar e v zvezi s "papirji" in dovoljenji. To sicer že imate, a pri obisku boste izpostavili tudi vprašanje zakaj morate sami financirati. Prosite jih tudi Odlok (to je občinski Zakon), v katerem je to področje urejeno. Drugi naslov pa je upravljalec vodovoda (običajno komunalno podjetje), kjer vam bodo pojasnili in utemeljili vaše pravice in obveznosti, te izhajajo iz Odloka, ne pa komunalne samovolje. Koristno pa bo, da pred obiskom obeh institucij povprašate sosede, kako so oni to delali. Ker so vodovodi v pristojnosti Občin, se praksa različnih pristopov, dajatev, obvezosti, pravic,... zelo razlikuje od občine do občine.

V kopalnici imam centralno peč na plin ( plin ni zemeljski). Stanovanje je novo, napeljava se pravi je nova. Iz pipe v kopalnici ( lijaku) in iz pipe,( tuša v banji ) prihajajo z vodo kovinski delci. Od kje bi lahko prihajali ti delci? Ti delci prihajajo predvsem s toplo vodo.

Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 26.02.2012, 18:49:16 Ker po vsej verjetnosti ne prihajajo iz javnega vodovoda (preverite pa le, če so tam kaj delali), so zelo verjetno nastali znotraj vašega ogrevalnega sistema. To pomeni nekje od kotla na plin (v njemu verjetno ne) do pipe. Najbolj verjetno so to ostanki vrezovanja navojev v spoje cevi med izdelavo vodovodne instalacije. Preglejte kakšni so ti delci in preverite kakšne cevi imate. Če je domneva pravilna, se bodo relativno hitro izprali. Če ne veste, kakšne cevi so vgrajene, skušajte najti in vprašati izvajalca. Vsekakor pa skušajte kovinske delce ujeti in osušiti. Že po obliki in velikosti se vidi, ali so ostružki. Če niso, bo iskanje vzroka težje.

Hvala za odgovor.

Glede stanovanja naj povem, da je novo, menda dobro izolirano, sem v tretjem nadstropju, jutranje sonce, okrog mene ni še nobenih stanovalcev. Stanovanje se nahaja v Divači. Problem je v tem, da ne glede nato, da so stanovanja nova, ostalim stanovalcem, ki ravno tako nimajo nobenega pod sabo ali nad sabo ogreje stanovanje, res z malo več porabe, vendar ogreje.

Hvala za odgovor

Spoštovani !
Stanujem v več stanovanjski stavbi.Pred pričetkom letošnje kurilne sezone (2011/2012)smo se etažni lastniki skupaj z upravnikom stavbe dogovorili,da stroške daljinskega ogrevanja, delimo 75% po delilniku (merilniku) stroškov ogrevanja in 25% po neto površini stanovanjske enote.
Upravnik stavbe je pri pooblaščeni firmi naročil izdelavo in pripravo korekcijskih faktorjev.Za moje stanovanje je izračunam korekcijski faktor 1,01.
Prosim,če mi odgovorite,kaj konkretno to pomeni pri plačilu položnice stroškov za ogrevanje.
Ali se pri izračunu transmisijskih izgub upošteva dolžina in premer cevi,da dobimo izračun korekcijskih faktorjev za posamezno stanovanje ?
Hvala in lep pozdrav !

 

Skrbnik NEP, 22.02.2012, 10:04:07 Odgovor (predvsem pa pojasnilo) bi vam morala dati firma, ki izvaja meritve in dela obračune. Ne glede na moj odgovor jih vsekakor vprašajte (še bolje, da to naredi upravnik in pisni odgovor da na oglasno desko). Veliko o namenu in vpeljavi korekcijskih faktorjev je v nekaj člankih na NEP Slovenija. Korekcijski faktor daje stanovanjem na ugodni poziciji malus (torej plačajo za višino faktorja več, kot je izmerjeno), na slabi poziciji pa bonus (torej plačajo za višino faktorja manj, kot je izmerjeno). Pri idealno izoliranih stavbah je ta faktor majhen, pri slabo izoliranih pa velik, lahko tudi za 50%. Vaša številka 1,01 se mi zdi sumljivo majhna, pomeni pa, da boste plačali za 1% več. V praksi se pogosto operira s faktorjem 1.10 do 1.15, izhaja pa se od nevtralnih stanovanj, ki imajo faktor 1. Torej lahko stanovanje na dobri poziciji plača 10 - 15 % več od nevtralnega, na slabi pa ravno toliko manj. Faktorji niso nekaj zabetoniranega (morajo pa biti zapisani v vsaki pogodbi za vsako stanovanje). Idealno je, da se prvi dve leti izvaja meritev vsak mesec (tako stanovalec spremlja dogajanje in lahko vpliva na manjšo porabo), v tem času se tudi preveri, ali so postavljeni korekcijski faktorji dobri. V primeru, da niso, se jih popravi in to zopet zapiše v pogodbo (ali Aneks).

Zanima me, na koga se lahko obrnem za dodatno oziroma nevtralno mnenje glede ogrevanja stanovanja v bloku. Sem mnenja, da nekaj ni vredu z ogrevanjem, pa bi rada še eno dodatno mnenje. Koliko stanejo taka mnenja in kje so ti strokovnjaki? Še eno vprašanje. Ali lahko strokovnjak oceni porabo za ogrevanje stanovanja ( vsaj približno). Naprimer koliko bi bila poraba plina ( Ne zemeljskega) na mesec za ogrevanje 60 kvadratnih metrov stanovanja, za normalno temperaturo recimo 21 stopinj.

Hvala za odgovorR
 

Skrbnik NEP, 21.02.2012, 12:15:06 Optimalni je projektant strojnih instalacij, dober bi znal biti tudi izkušen izvajalec. Zamuda za ogled je okrog 1 ura, mnenje (rešitve, predlogi) pa še ena. Cena do 100 €, izvajalec verjetno celo brezplačno, če bo potem delal. Vsekakor pa pred tem svetujem brezplačen obisk pri energetskem svetovalcu ("svojega" poiščite na http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne.html). Ne glede na koga se boste obrnili pa se zelo dobro pripravite. Tor pomeni, da čim bolj natančno opišete problem (kako ga zaznate, kdaj se pojavi,...). Pri porabi (stroških) se morate zavedati, da imate najdražji energent (15 - 16 centov za kWh koristne energije), ki je dražji celo od elektrike. Pri oceni stroška tipam v temi, saj ne vem niti starosti bloka, vaše pozicije (ste zgoraj, spodaj, v sredini, na severu, na jugu,...), niti stanja toplotne izolacije na obodu ali kvalitete oken. Zato je ocena res zelo približna. Recimo, da porabite na leto 100 - 150 kWh na m2 ogrevane površine (brez sanitarne vode). Pri ceni 15 centov za kWh je to 10 - 15 € na m2 ogrevane površine na leto. Za 60 m2 je torej letni strošek 600 - 900 €. Če je več, je potrebno iskati zmanjšanje pri instalacijah (če je tam res kaj hudo narobe), predvsem pa v toplotnem ovoju stavbe, kar pomeni toplotna izolacija v kleti, na fasadi in zgoraj (zadnji strop ali streha, če je v bloku podstrešno stanovanje. Velike dobičke prinese tudi menjava oken.

Spoštovani

Kupil sem vlažilnik, ki vodo razbije na kapljice premera od 1 do 5 cm. Ventilacijski sistem vodo razprši v obliki hladnega pršca, da bi držal vlažnost v dnevni sobi nekje okrog 55%, vendar po 10 urah dvegne vlažnost samo za 2% oziroma ne dviguje vlažnost. Ker ni druge rešitve zadevo zdaj rešujem z sušenjem brisač itd..,in perila za vikend, (v 2 urah dvigne vlago) ker ko sije sonce vlažnost pade tudi na 40% ali manj.
Zanima me ali bi moral imeti parni vlažilnik in ne vlažilnik, ki razprši v obliki hladnega pršca (imam 3 merilnike vlažnosti in vsi kažejo isto)

hvala za odgovor
 

Skrbnik NEP, 18.02.2012, 08:30:09 Razumem vašo težavo, a vam vseeno povem, da ste eden izmed redkih (lahko bi rekel srečnežev), saj ima večina probleme s preveč vlage in posledično plesni. Nujno preberite oba članka (plesen in odprava plesni) in delajte ravno obratno, kot so priporočila za zmanjšanje vlage. Nič ne pišete o kvaliteti oken. Če vgradite nova na RAL montažo (subvencija Eko sklada) se vam bo vlažnost avtomatsko dvignila. Sušenje brisač je ena rešitev, bolje pa je, da daste posode z vodo na radiatorje (pa še kakšen odprt akvarij in veliko rož mogoče). Verjetno se v trgovina dobijo namenske. V člankih boste prebrali, da je idealna vlažnost zraka 50%, normalna pa med 40 in 60 %. Delež vlage v zraku dosežete tudi z nižjo temperaturo zraka. Ker ne vem, na koliko ogrevate, priporočam nekaj testiranja prav z nižanjem temperature. Če imate pri 24 stopinjah C 40% vlage, boste imeli pri 20 stopinjah C 50 % vlago (brez dodatnega vlaženja seveda). Vsaka znižana stopinja "prinese" okrog 5 % vlage v zraku. Dokaz temu je tudi vaša ugotovitev (ko sije sonce vlažnost pade tudi na 40% ali manj), saj takrat naraste temperatura zraka zaradi pasivnega sončnega ogrevanja. Po moje vlažilniki niso potrebni.

zdravo ,mene zanima kam se obrniti in kaj narediti.Živimo v bloku z 4 nadstropji ,pred kratkim so montirali toplotne merilnike na radijatorje.problem je v tem ker v gornjih stanovanjih vedno mrzlo.radijatorji so mrzli 24ur na dan že od začetka kurilne sezone.po mojem ne bi smeli računati ogrevanja tem stanovanjem v katerih ne greje? zanima me kam se obrniti in kaj storiti ,saj je zelo mrzlo.povedali so da se bo po kurilni sezoni izvedlo popravilo.kako je z plačevanjem (ne)ogrevanja.upravitelj bloka je pa terca šentrupert.Hvala za odgovor
 

Skrbnik NEP, 18.02.2012, 08:13:13 Med članki na NEP Slovenija jih kar nekaj obravnava to problematiko, tam so tudi bolj utemeljeni in opisani odgovori, zato tukaj samo na kratko. Rešitev mrzlih radiatorjev je v hidravličnem uravnoteženju ogrevalnega sistema (več v članku). Takoj pa prevetite, če ni zraka v njih. Glede obračuna mrzlega stanovanja. Žal (za vas) boste morali kljub vsemu plačati fiksni delež. Po Pravilniku je ta 20 - 40 %, kolikšen pa je pri vas preverite v pogodbi, ki jo imate vi in organizacija, ki je montirala delilnike in vam tudi obračunava stroške (to običajno ni upravnik). Obrnete se vedno na upravnika. Predvidevam, da ste že, saj pišete, da bo popravilo po kurilni sezoni. Težko si predstavljam, da so radiatorji popolnoma mrzli. Hitra rešitev je spuščanje zraka iz vseh gornjih radiatorjih, dodatni pa vgradnja močnejše črpalke (ta se običajno lahko zamenja brez spuščanja vode iz sistema). Predlagam, da obiščete energetskega svetovalca, poiščite ga na http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index-pisarne.html. To, da je centralno ogrevanje preko mestne kurilnice na bio maso ni v ničemer povezano z vašim problemom, razen v primeru, da vam na toplotno podpostajo (ta je običajno v kleti, kako izgleda si poglejte na http://nep.vitra.si/ukrep.php?h=logatec&id=43) ne pride dovolj tople vode. Tudi to preverite.

kateri proizvajalci in kakšne peči za centralno ogrevanje gredo v subvencijo eco sklada in ali je res da je po novem treba imeti tudi zalogovnik
 

Skrbnik NEP, 11.02.2012, 18:23:50 V prvi novici kliknite ne "eko sklad". Zgoraj desno kliknite ne "več informacij" na koncu prvega odstavka. Odpre se stran, kjer imate razpis (Vloga za prijavo z navodili za ukrepe A-H) ter stran, za katero sprašujete (Ustrezna oprema). Da, letos je prvič uvedena zahteva, da se kotlu na pelete prigradi zalogovnik velikosti najmanj 20 litrov/kW moči kotla.

Spoštovani!

Ker želimo trenutna aluminijasta okna (stara 12 let) zamenjati z novimi pvc okni me zanima ali se nam splača investirati tudi v prezračevalne sisteme, ki jih ponujajo različna podjetja (npr. MIKov Microvent ipd). V stanovanju imamo namreč težave s plesnijo okoli oken (letos je sicer izrazita zaradi tega, ker nam je voda iz zgornjega stanovanja zalila naše stanovanje), ki se je kljub rednemu zračenju ne moremo rešiti.

Hvala za odgovor in lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 10.02.2012, 06:28:29 Material oken (les, PVC, kovina) nima (skoraj) nikakršnega vpliva na vašo plesen (ne glede na zalivanje od zgoraj). Sklepam, da so glavni krivec neizolirane špalete, vsekakor pa (pre)dobro tesnjenje oken. Več preberite v rubriki "Črna točka", predvsem pa "Energetski kiksi". Glavnino odgovorov in rešitev pa vključujeta oba članka o plesni (oktober, november 2010). Tam boste spoznali, da je vsakodnevno, večkratno in temeljito zračenje uspešen in brezplačen način borbe proti plesni. Prav tako je opisan "stroj" (razvlaževalec), za hiter odvzem viška vlage "zalivanja od zgoraj". Pri prezračevanju stanovanja stremimo za tem, da če želimo mehansko (torej ne z odpiranjem oken) prezračevanje, vgradimo rekuperator. Poznamo centralnega (vsi prostori) ter dva lokalna (en prostor). Ta je lahko okenski (kot ga navajate) ali pa stenski. Vsi trije prezračujejo, največji % rekuperacije pa doseže praviloma centralni. Izkušnje s prezračevanjem lahko poiščete tudi med 19 stavbami na NEP Slovenija. Ceno posamezne rešitve lahko posredno sklepamo iz višine subvencije. Ta je največ 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.500 € za izvedbo centralnega prezračevalnega sistema za stanovanjsko enoto oziroma največ 400 € na vgrajeno enoto lokalnega sistema prezračevanja (okensko ali stensko). Poizkusi, ki jih razvijajo proizvajalci oken (kot MIK z Microventom) gredo gotovo v pravo smer. Če se plesni res ne morete znebiti (in če res učinkovito prezračujete) potem je prva pot do energetskega svetovalca. Poiščite ga na http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm. Težave (vzroki) znajo biti večje, rešitve bo verjetno potrebno iskati v toplotni izolaciji oboda stavbe.

Živim v večstanovanjski hiši- 3 stanovanja, 4 lastniki (eden je le lastnik kleti in solastnik skupnih prostorov). Ogrevamo se preko skupne peči na olje, vgrajene imamo kalorimetre. Do sedaj smo porabo obračunavali v skladu s porabo na kalorimetrih, nismo pa še dosegli sporazuma o obračunu z uporabo korekcijskih faktorjev, saj se en stanovalec s tem ne strinja. Ta porabi najmanj, njegovo stanovanje je v prvem pritličju, skozi dnevni prostor ima speljan skupni dimnik, pod njim je kurilnica, lego ima strogo na J. Poleg tega je v pritličju še stanovanje na S, nad njima obema pa je mansardno stanovanje, ki sega čez obe spodnji, lega je S-J. Spodnje J stanovanje po meritvah na kalorimetru porabi cca 15% celotne porabe objekta, S stanovanje cca 28%, ostalo pa mansardno stanovanje. Stanovanja vsi ogrevamo na cca 21 stopinj. Povsod je vgrajeno le talno ogrevanje. Ker se lastnica J stanovanja ne strinja z uporabo nobenega drugega načina obračunavanja porabe toplote, prosimo za nasvet. Vem, da obstaja možnost, da nam strokovnjak naredi natančen izračun porabe toplote glede na lego stanovanja in s tem povezane izgube, pa ne vem, kam se naj obrnem, hkrati pa se bojim velikega računa za tak elaborat. Kaj vi svetujete? Kakšen bi bil najbolj enostaven in hkrati pravičen način obračunavanja, ki bi ga lahko uporabili?
Hvala in lp
 

Skrbnik NEP, 09.02.2012, 20:10:01 Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, Ur.l. RS, št. 7/2010, lastnikov 3 stanovanj ne zavezuje k meritvam, kot so predpisane. Velja namreč za stavbe z najmanj štirimi posameznimi deli (vi imate 3 stanovanja). Kljub temu lahko določila upoštevate, bo pa težje zaradi lastnice, ki dodelitvi korekcijskih faktorjev nasprotuje. Ker zakonsko ni obvezna, dvomim, da bi jo prepričal kakšen izračun. Preberite članek Korekcijski faktorji v blokih (pdf, september, 2011), avtor je Matjaž Malovrh (041 661 264), ki bi vam znal najbolje svetovati, kako iz zagate in kakšne so možnosti izračunov. A kot rečeno. Brez dobre volje in razumevanja, da gre za PRAVIČNO delitev stroškov, ne bo šlo.

Gradili bomo NEH hišo, 11 x 9 m. Imamo dilemo, ki se nanaša na gradbeno fiziko – oz. konkretno na toplotni most na vertikalnih vezeh (vogali hiše) in ostali ab nosilci (vertikalno).

Predpostavke so sledeče:

Gradnja z opeko:
- Porotherm 30 S P + E, debeline 30 cm (zunanja stena)
- lambada opeke (toplotna prevodnost) = 0,23 W/m2K
- U zidu brez fasade je 0,68 W/m2K
- U zidu z 18 cm predvidene izolacije (stiropor) bo cca. 0,17 W/m2 K.

Dilema: Ključna dilema se nanaša na vertikalne protipotresne vezi (stebri hiše) – z vidika toplotnega mostu – in KLJUČNO fizikalnih možnosti za nastanek kondenza in posledično plesni na vogalih zidu v notranjosti hiše …

Vprašanje:
1. Ali je treba stebre izolirati po sistemu - opaž, armatura, zalije z betonom in se potem obložijo s fasado z 18 cm izolacije.

2. Ali po sistemu, da se opaž se pred vlivanjem betona vloži npr. 3 cm XPS in potem se obloži še s fasado z 18 cm izolacije.

Če sem še bolj konkreten ali se ob izvedbi s fasado 18 cm (brez XPS-a na samih stebrih) v notranjih vogalih stene lahko pojavi kondenz/plesen (npr. pozimi ko je tem pod – 5 stopinj…) ali to ni mogoče ? Kaj pravijo fizikalni zakoni / izračuni gradbene fizike ?

Pri kateri temperaturi sten se začne tvoriti kondenz/plesen…? Kakšna mora biti toplotna izolacija, da se to prepreči?

To je ključna dilema, tudi mojemu nadzornemu stvar ni najbolj jasna, enako ne projektantu, ker pravita da se toliko na gradbeno fiziko ne spoznata. Tudi na gradbenih forumih o tem ni enotnih mnenj …

Vljudno prosim za Vaše mnenje /konkreten nasvet predvsem temelječ na zakonih gradbene fizike in vaših izkušnjah iz prakse, če jim imate …
Lp,

Matej
 

Skrbnik NEP, 05.02.2012, 09:26:49 Enak U obodne stene (kot jo imate sedaj in tudi boljši), lahko dosežete s tanjšo steno in več izolacije. Danes 0,17 W/m2K ni kakšen poseben dosežek. Nikakor seveda ne smete pozabiti na toplotno izolacijo spodaj (tlak, temelji) in zgoraj. Zelo priporočam poglobljen študij rubrike "Črna točka", predvsem pa "Energetski kiksi". Tam je pojasnjeno "vse" o debelinah toplotne izolacije, predvsem pa kaj pomenijo različne lambde in kaj različni "kiksi". Strah pred plesnijo (predvsem preventiva) vam odženeta oba članka o plesni (oktober, november 2010). Če boste še vztrajali na izračunu toplotnega mostu, se obrnite na Matjaža Zupana (Fibran Sodražica). Mislim pa, da tega ne potrebujete, saj sta obe rešitvi sprejemljivi (bolj ziheraška je seveda druga, prva pa - iz prakse in boljši izolaciji - tudi neproblematična). Poglejte si tabelo (obod stavbe) v "Energetski kiksi". Prava nevarnost vam ne preti na fasadi (priporočal bi debelejšo izolacijo ali pa nižjo lambdo), temveč na stikih temelja, tlaka, stene, strehe, kot tudi pri vgradnji oken. Toplo priporočam, da obiščete energetskega svetovalca. Poiščite ga na http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm.

Zanima me, katere dokumente moram pridobiti (soglasja, dovoljenja...) pred vgradnjo talnega gretja pri adaptaciji kopalnice, talno gretje bi priključil na centralno ogrevanje v bloku. (nato bi seveda montiral delilnik za talno gretje). Hvala.
 

Skrbnik NEP, 31.01.2012, 08:40:49 To bo pa težko. Sama vgradnja talnega gretja pri adaptaciji kopalnice po "Zakonu o gradnji objektov) ne potrebuje nobenega dovoljenja. Korektno bi bilo, da o nameri (tudi datumih in urah dela) obvestite vsekakor upravnika in ostale stanovalce bloka. Upravnika tudi zaradi sprememb v ogrevalnem sistemu. Večja težava je pri merjenju. Zato naj bo vaša prva pot do izvajalca merjenja v bloku. Načeloma merjenje talnega gretja z delilnikom ni možno. Res pa je, da nekatere firme (Brunata recimo) obljubljajo, da je to možno. Odgovor je torej pri izvajalcu merjenja v vašem bloku, posledično tudi proizvajalca delilnikov. Izvajalca merjenja in obračuna morate tako in tako nujno obvestiti, da vam poda, predlaga (in soglaša) s tehnično in obračunsko rešitvijo. Ker po moje merjenje z delilnikom ne bo možno, ostaja možnost, da vam kopalnico obračunava po faktorju 1.6 (kot, da bi bili brez radiatorja). Natančen dogovor pred vsemi deli, bo rešil vse potencialne težave prenove.

Letos bomo prekrivali streho in bomo menjali tudi izolacijo. Ali je za izolacijo iz ovčje volne možno dobite eko subvencijo?
 

Skrbnik NEP, 25.01.2012, 07:50:43 Da, pogoj je le minimalno 25 cm (in seveda vsa ostala pravila Eko sklada za subvencije). Če se imate radi, vgradite 40 cm (pravilno po vseh plasteh). To je namreč debelina, ki jo sam vedno predlagam za toplotno izolacijo strehe, ko je pod njo stanovanje. Nujno si preberite tudi rubriki "Črna točka" in "Energetski kiksi" in teh napak nikakor ne ponovite.

Kje oz. kdo lahko pride, da ugotovi s termo kamero kje je prepih v stanovanju.
Hvala za odgovor
 

Skrbnik NEP, 22.01.2012, 22:25:30 Ta rubrika je namenjena hitrim in jasnim odgovorom, ne pa svetovanju. Temu je namenjen obisk v Energetsko svetovalni pisarni. Kdo ima termo kamero sem odgovoril pri drugem vprašanju, kje (kako) ugotavlja pa v prvem. Res pa je, da je veliko vprašanje, če sta obe moji predlagani "aparaturi" najboljša rešitev. Če res ne morete zaznati izvora prepiha s svečo (in obema predlogoma) je tretja možnost "Blow test". Ta se uporablja za preverjanje tesnenja (običajno za pasivne hiše). Delajo ga torej organizacije, ki postavljajo pasivne hiše. Bistvo pa je to, da se v hiši vzpostavi podtlak in potem se potencirano vidi (čuti), kje hiša pušča.

Hvala za odgovor, ampak kje naj dobim termo kamero oz. katera institucija ga ima, ter kaj je z umetno meglo??

 

Skrbnik NEP, 22.01.2012, 08:34:09 Storitev s termo kamero opravlja veliko organizacij. Na pamet vsaj GI ZRMK, Šolski center Velenje, M Sora Žiri,... Ko umetno meglo iščete na Googlu dobite veliko zadetkov. Lahko jo naredite sami, kupite aparat (najcenejši cca 50 €) ali si ga sposodite pri gasilcih, disko klubu, organizatorju koncertov, rock skupini, gledališču,...

Že en teden se ukvarjam-o kje je vzrok, da mi piha v stanovanju. Imam nova vhodna vrata, nova okna, edino kar je sta dva zračnika katera sta tudi zaprta. Preverjali smo izvor prepiha s svečo s cigareto, da bi ugotovili od kje piha vendar zaman.
Prosim povejte ali je kakšna aparatura s katero se ugotovi izvor problema. Hvala

 

Skrbnik NEP, 20.01.2012, 14:56:38 Ta trenutek se spomnim le na dve "aparaturi". Prva je umetna megla, uporabna na koncertih, v filmih, na TV,... Ta je okoljsko neproblematična, pokazala pa bo od kje in kam se zrak premika. Druga je termo kamera, ki pa (ponoči) prikaže (iz notranje strani) kje zrak vstopa v stavbo (modra barva). Ta mora biti čim bolj hladen (da se hitro najde razliko). Kje pa izstopa se vidi iz zunanje strani (rdeča barva).

Ali potrebujem dovoljenje za izvedbo "vgradnjo zunanjih rolet / žaluzij" v večstanovanjskem bloku?

Hvala in lp,
Miki
 

Skrbnik NEP, 17.01.2012, 15:21:43 Pravi odgovor boste dobili na Občini (oddelek za okolje in prostor), kjer objekt stoji. Področje - običajno s priporočili o enotnem izgledu celotnega bloka - ureja občinski akt imenovan PUP (Prostorski ureditveni pogoji) ali novejši OPN (Občinski prostorski načrt). Gredbeno (ali kakšno drugo) dovoljenje ali lokacijska informacija ni potrebna.

Zakaj mora biti vodni hram dvignjen?
 

Skrbnik NEP, 14.01.2012, 15:59:39 Vodvodni sistem z dvignjenim vodnim hramom sledi eni od pomembnih naravnih zakonitostih, to je izenačevanje. Vse v naravi namreč teži k izenačenju (veter recimo je samo posledica izenačevanja različnih tlakov). Vodni hram je dvignjen zato, da vanj črpamo vodo iz (običajno) nižjih zajetij z (običajno) enim sistemom. Potem se voda po sistemu vezne posode sama razporedi po vodovodnih ceveh in brez dodatnih črpalk pride do vsake pipe.

Za pasivno hišo velja, da je toplotna prehodnost oken, vhodnih vrat pod 0,8W/m2K. Seveda je ta U (toplotna prehodnost) odvisen od deleža stekla in ovirja. A ta U (0,8) velja za mero 1,23 X 1,48 m? Ker okno naprimer 1,4 x 1,4m ima prehodnost 0,74, enako okno mer 1,20 x 0,8 pa ima večjo toplotno prehodnost, ki je nad 0,8. A zdaj to okno ni primerno za pasivno hišo? V pasivne hiše bi se naj po ekoskladu za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud lahko vgrajevala okna do 1,0 W/m2K (kjer pa Ug ni pomemben). To tudi velja za vhodna vrata. Ali si razmišlaj mpravilno?
 

Skrbnik NEP, 08.01.2012, 16:17:48 S standardi je težko, še posebno v primerih, ko se - kot za pasivne hiše - šele uveljavljajo. Za Slovenijo velja, da najboljše (oprijemljive številke) predstavlja razpis Eko sklada. Sicer pa se toplotne izgube računa po metodi za pasivne stavbe »PHPP`07«. Dejstvo je, da metoda računa celotno hišo, ta pa je sestavljena tudi iz stavbnega pohištva, o katerem sprašujete. Seveda imate prav, ko ugotavljate, da imajo manjša okna slabši skupen U kot velika. Razlog je v okvirjih (mala okna imajo večji % okvirjev, kot velika), ki so šibek člen. Na steklih (obvezno 3 slojna) že dosegamo U = 0,5 W/m2K (v razvoju so že vakuumska stekla, kjer bo U = 0,1 W/m2K). Običajni okviri pa imajo U = 1,3 W/m2K (najboljši okrog U = 0,7 W/m2K). Ker je okno celota, predpiše Eko sklad U za celoto (zato Ug ni predpisan), ta mora biti U ≤ 1,0 W/m2K, obvezno vgrajena skladno s smernico RAL montaže. Prav montaža je najšibkejši člen, saj se tudi pri RAL smernicah dogajajo velike nepravilnosti. Če pa to ni 100% narejeno, bo PH padla na testu zrakotesnosti (blow test). Vhodna vrata so brez izrazite površine stekel, zato zanje ne velja U ≤ 1,0 W/m2K, saj spadajo med "ostale neprozorne komponente toplotnega ovoja", kjer velja, da mora povprečna toplotna prehodnost znašati U ≤0,20 W/m2K.

Lep pozdrav!

Zanima me začetni potek menjave lesenih oken zanima me tudi cena.
Okno : 180x140.
Balkonska vrata : 220x80
Okno 2 : 140x140

Prosim za hiter odgovor.


Hvala !
 

Skrbnik NEP, 04.01.2012, 16:33:44 Žal iz teksta ne znam razbrati kaj pomeni "začetni potek menjave lesenih oken". Načeloma je vaša naloga le, da se odločite za izvajalca, vse ostalo je njegova naloga (izmera, izdelava, vgradnja). Cena je - odvisno od proizvajalca - 100 do 150 €/m2. Višino cene določajo predvsem stekla. Če želite subvencijo Eko sklada, potem izberite proizvajalca iz seznama na spletni strani Eko sklada. Za subvencijo je obvezna montaža po smernicah RAL.

najprej vse lepo v letu2012,in hvala za vse koristne prispevke.Zdaj imam pa še sama eno vprašanje:kupili smo starejšo hišo,in imam sledeče vprašanje.Radi bi naredili podstešne sobe ampak ni narejena plata ampak neki "dipi podi" napišeti mi kaj naj damo na to. Za plato se nebi odločili ker bi radi čimprej naredili podstešne sobe hvala
 

Skrbnik NEP, 04.01.2012, 16:20:39 Neki "dipi podi" so verjetno stropniki (leseni tramovi), v žargonu imenovani tudi "štukaturji", ki imajo vlogo AB plošče. Brez težav delate na njih kar hočete, le dovolj nosilni morajo biti, predvse pa zdravi (ne poškodovan, gnili ali plesnivi). Na spletu je kar veliko primerov suhomontažnih tlakov, nekaj jih je na "http://www.montaze-sp.si/Ceniki/Cenik%20suhomonta%C5%BEnih%20sistemov.pdf" stran 20 (vključno s cenami).

Zanima me, če v primeru dežja, ki traja nekaj dni stanovanje enako zračimo kot, če dežja ni?
 

Skrbnik NEP, 03.01.2012, 16:43:37 Seveda. Podrobno je to utemeljeno v člankih "Plesen" in "Odprava plesni", tu le del teksta. Najvecja kolicina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Kolikor stopinj ima zrak, približno toliko gramov vode je lahko v njem. Pri 5°C je v zraku lahko najvec 5 g vode, kar pomeni 100% vlažnost. Pri 22°C je v zraku lahko najvec 22 g vode, kar zopet pomeni 100% vlažnost. Sedaj lažje razumemo, zakaj s hladnim zimskim zrakom »sušimo« naše bivališce.

V stanovanju bi želeli postaviti samostoječo kaminsko peč na drva, z maksimalno močjo 7 kW. Stanovanje je v novejšem bloku (zgrajeno leta 2006) in ima t.im pripadajoč rezervni dimnik. Zanima me, ali se na tak dimnik sploh lahko priključimo?

Hvala, Deva.
 

Skrbnik NEP, 29.12.2011, 13:06:39 Načeloma da, a pravi odgovor vam bo dal upravnik (če lahko v smislu lastništva), tehnični odgovor pa sledi iz izbire kamina. Tega kupujte z znanimi (in preverjenimi) tehničnimi parametri dimnika (premer, višina, vlek, možnost čiščenja,...)

Hiša je zidana iz polne opeke debeline 25 cm.
Fasada bo iz stiroporja debeline 15 ali 18 cm.

Podatki iz rubrike Energetski kiksi:
Topl. prev. takega zidu je (lambda)=0,68
Zid (25 cm) brez izolacije = 1,86
Stiropor (18 cm) = 0,19

Kakšna je formula, za izračun skupnega koeficienta toplotne izolativnosti zidu?

Kolikšen faktor izolativnosti ima običajen omet debeline 3 cm?

Ta izračun potrebujem za pravo izbiro oken, ki imajo faktorje 1,1 ali nižje.

Hvala!
 

Skrbnik NEP, 28.12.2011, 11:08:30 Na spletu so vsaj 4 brezplačni programi za izračun gradbene fizike (Novolit, Ursa, Fibran, Knauf) za preverjanje različnih opcij. Kot ste verjetno razbrali iz "Energetski kiksi" je poleg debeline pomembna tudi lambda, dočim je zid - predvsem pri debelejših izolacijah - praktično brez "koristi". So pa izjemno pomembni "kiksi", to je toplotni mostovi. V tabeli (velja za lambdo 0.041) je zapisano, da boste imeli z 20 cm - kar priporočam - U = 0.18 W/m2K. Sedaj imate U = 1.86 W/m2K. V vsakem primeru so okna energetsko šibek člen stavbe, saj imajo najboljša U = 0.5 W/m2K. Osebno vedno svetujem boljša okna (previlno vgrajena), a pri poceni ogrevanju (domača drva) podprem tudi energetsko slabša in cenejša okna. Omet se ne smatra kot element izolativnosti.

Spoštovani,

pri novogradnji so nam naredili dimnik , ki ima premer 18 cm. Sedaj kupujemo peč na drva, ki bo edino sredstvo ogrevanja za cca 75 m3 (v dveh nadstropjih). Zanima me, kolikšen vpliv na boljši izkoristek oziroma na samo ogrevanje ima izbira peči z različnimi premeri dimnika
(12 cm, 15 cm 18 cm.)

Najlepša hvala za odgovor. Lep pozdrav.
Marjetka
 

Skrbnik NEP, 20.12.2011, 13:35:36 Načeloma je premer 18 cm dober, sicer pa se fi določi na podlagi več parametrov (energent, moč kotla, višina dimnika od priključka do vrha, material dimniške tuljave, temperatura in masni pretok dimnih plinov, nadmorska višina, položaj dimnika na strehi, stalnih ali občasnih vetrov,...). Ker predvidevam, da novega dimnika ne boste sanirali brez zadreg priklopite kotel na ta dimnik. Če pa bodo težave (sam jih ne pričakujem) boste nov premer prilagodili zahtevam kotla. Izdelovalec dimnikov vam določi premer za konkretno situacijo.

Spoštovani!

Sem v novem stanovanju, ki naj bi bilo dobro izolirano. Grejemo se na plin ( ne mestni).
Težava je v tem, da stanovanja ne moremo ogreti niti na 20 stopinj.
Serviser je ugotovi, da peč ( Beretta) deluje breshibno). Ko opazujem vso zadevo, ugotovim, da peč nenehno deluje, porabi veliko plina, v stanovanju pa temperatura ni dosežena. Do 17,5 stopinj se kar segreje, potem pa do osemnajst potrebuje veliko časa). Poskusno smo naredili tudi tako, da smo peč pustili delovati cel dan ( temperatura vode v peči na 80 stopinj, vsi radiatorji maksimalno odprti, v celem dnevu se je temperatura dvignila za malo manj kot 2 stopinji, poraba plina, pa je bila 5,5 kubikov).

Ugotovila sem tudi, da se temperatura vode v peči hitro ohlaja in zato peč nenehno deluje. Tudi ko doseže temperaturo na sobnem termostatu, se izklopi le na nižjih temperaturah, skratka zelo čudno deluje, enkrat se izklopi tudi če ni dosežena temperatura v prostoru, drugič ko je temperatura že prekoračena še vedno deluje...

Iz radiatorjev prihaja topel zrak takoj na začetku, ko peč prižgemo, potem pa vedno manj.

Temperatura na peči je nastavljena tako, kot naj bi bilo po načrtu ( na 60 oziroma 70 stopinj).

Kaj bi lahko bilo narobe?
Kako se kaže, če bi bila naprimer stisnjena kakšna cev na napeljavi centralne kurjave?
Kolikšen mora biti ta pritisk po ceveh?
Hvala za odgovor.

Ker bom imela v teh dneh meritve tega pritiska vode po ceveh, se vam za čim hitrejši odgovor iz srca zahvaljujem.

Lep dan vam želim.

Gabi
 

Skrbnik NEP, 18.12.2011, 13:41:05 Preveč različnih možnosti napak in premalo podatkov o stavbi, da bi lahko kaj pametnega odgovoril. Pokličite me na 041 830 867 (takoj, ko preberete).

Pozdravleni,
Zanima me, če je možno dobit eko subvencije za pvc okna z Ug=0,6W/m2K.
 

Skrbnik NEP, 14.12.2011, 17:54:58 Ne

kaj natančno je kondenzirana voda in kako jo lahko uporabimo v gospodinjstvu?
 

Skrbnik NEP, 14.12.2011, 17:54:44 To je voda, ki se je v procesu kroženja spreminjala od "normalne" vode (morje, potok, dež) v plinasto obliko in potem na podlagi ohlajana nazaj v tekočino. Najbolj poznan in lahko razumljiv je nastanek oblakov in padavine iz njih. Kontroliran proces kondenzacije se dogaja tudi pri "kuhanju" žganja. Ostalo v zanimivi nalogi: "http://mladiraziskovalci.scv.si/admin/file/oddane_naloge/1162_379175_89_raziskovalna-naloga-zohar_sulek_os_livad.pdf"

V stanovanjski hiši 180m2 menjam peč na trda goriva. Včeraj sem kupil peč Atmos 20D, ki je namenjena ogrevanju izključno z lesom. Ali mi priprada subvencija eko sklada?

Že v naprej hvala in LP!
 

Skrbnik NEP, 13.12.2011, 12:24:34 Ne, omenjenega kotla ni na seznamu. Predvidevam, da ne dosega zahtevanih karakteristik.

Pozdravljeni zanima me če veste kaj o teh grelnih ploščah sunlife (grelne panelne plošče), katere se lahko montirajo na strop ali steno.Naj bi bile varčne z električno energijo, ker pa je nekaj novega ni prav nobenega opisa, ali je kako sevanje, ali katere druge dejavnosti. Namreč živim v mestu, kjer ni možno drugo kot električna kurjava zaradi zasterelega dimnika, zato ne vem ali je boljša električna centralna ali te plošče.
Hvala za odgovor in lep dan
 

Skrbnik NEP, 05.12.2011, 13:36:27 Električne grelne plošče (proizvajalcev je več) delujejo na podlagi sevanja (enako, kot bolj poznana infra ogrevala), če so na stropu ogrevajo dobesedno kot sonce. To pomeni, da čutite toploto na telesu (če ste pod ogrevalom), sicer pa se ogrevajo tla. Posredno tako govorimo o talnem gretju. Polona Urbanc, 031 347 681 uporablja tak sistem za celo hišo, vprašajte jo. Sicer ima svojo hišo predstavljeno tudi na NEP Slovenija. V dilemi električna centralna ali te plošče bi se sam odločil za plošče.

Pozdravljeni!
Zanima me kateri način bi bil najbolj sprejeljiv in učinkovit...stanje je tašno: rad bi izoliral streho, sedaj je nova kritina in je samo poletvano pod špirovci pa je folija....ali obstaja način da bi iz notranje strani zaprl ne vem s kako učinkovito izolacijo in pa če da potem moram odstraniti paroprepustno folijo in jo nadomestiti s čim?...hiša je stara vendar je kritina stara 1 leto in je tondach...hvala vam za nasvete
 

Skrbnik NEP, 03.12.2011, 00:41:26 Če prav razumem vašo situacijo je pravi odgovor druga skica v "Črna točka", kjer piše: "Stara streha z dodanim zračnim kanalom se izvede, kadar kritine nimamo namena menjati, a nimamo narejenega zračnega kanala. V tem primeru s spodnje strani vgradimo paroprepustno folijo, da naredimo zračni kanal. V primeru vgradnje celulozne izolacije Trendisol se bo le-ta tesno prilegala vsem neravninam. Vgrajena izolacija dobi obliko kompaktne plošče, ki se popolnoma prilega strehi. Pod izolacijo se izvedeta parna ovira in stropna obloga." Bodite pozorni tudi na zid na dveh delih: Pri kapni legi in v špici. Podrobno v "Črna točka", v 2. Toplotna izolacija strehe in 6. Toplotni mostovi na strehi.

Pozdravljeni! V vrstno hišo 155 m2 vgrajujem ogrevalni sistem, po načrtih je bilo ogrevanje planirano preko plinohrama, jaz pa se nagibam h kaminski peči na pelete (ogrevanje + SV) in TČ - zrak (ogrevanje+SV), talno gretje povsod.. V objektu je že sezidan kaminski dimnik, ki bi ga uporabil za kamin, da se izognem komplikacijam glede dimnika in ostalega, pa bi postavil še TČ. Večino leta bi koristil TČ v zimskih mesecih pa bi kuril tudi kamin. Izolacija je solidna, ob straneh sta sosednja objekta, 15cm izolacija na fasadi in 25 cm na strehi. Kako dobra se vam zdi ta kombinacija, ali bi bili stroški ogrevanja dovolj nizki in hkrati kvalitetno ogrevanje. Hvala in lp.
 

Skrbnik NEP, 02.12.2011, 08:08:14 Načeloma je en sistem dovolj, vi pa uvajate dva popolna sistema na dva različna energenta. Prvi razmislek je torej: Zakaj potrebujete drugi sistem, če vam že prvi v celoti zadosti vaše potrebe po ogrevanju + SV? Ne pozabite na investicijo, ki je v en sistem 5 - 10.000 €. Če želite na vsak način imeti kamin (drva ali pelete), je opcija, da ga imate le za dopolnilno ogrevanje, a ne vezano na talno ogrevanje. To pomeni, da vam TČ skrbi za SV celo leto, za talno ogrevanje pa le pozimi. Prehodna obdobja (pomlad, jesen) ogrevate prostore (toplozračno) s kaminom. Sam imam tak sistem (talno/kamin), pa se kar obnese. Druga kombinacija - zadnje čase vse pogostojša - pa je, da talno (v tem primeru TČ) deluje pozimi ves čas na neki nizki konstanti (recimo 17 stopinj), kamin (v tem primeru na pelete) pa ogreva na 22 stopinj takrat, ko ste doma. S tem se praktično v celoti eliminira velika slabost talnega gretja - to je nezmožnost hitre regulacije (recimo pri pasivnem sončnem ogrevanju pozimi). Ker imate relativno dobro izolirano hišo bodo izgube na obodu majhne, posledično tudi nizki stroški energije. Ne pozabite na izračun potrebnih moči (TČ in kamina), pri kaminu tudi na premer dimnika, ki zna biti že prevelik (predvidevam, da imate fi 20 cm).

Živim v večstanovanjski hiši(bloku) in me zanima obračun stroškov ogrevanja. Do sedaj smo ogrevanje plačevali po dejanski porabi (s tem smo se strinjali vsi stanovalci), saj imamo vgrajene termostate in števce(vsako stanovanje zase) in si vsak lahko greje stanovanje kot mu pač odgovarja. Zdaj, ko smo pa dobili račun za oktober, pa nam je upranik obračunal ogrevanje po dejanski porabi in tudi po kvadraturi stanovanja in nas o tem ni nič seznanil ali obvestil. Meni se to ne zdi pošteno, saj sem po obračunu po kvadraturi presegla znesek za ogrevanj za 500% glede na dejansko porabo. Ali bi nas moral upravnik prej obvestiti (vse stanovalce) in nam zadevo predstaviti in bi morali mi podpisati kakšen papir da se s tem strinjamo? Zanima me, po katerih zakonih je obvezno (če je) tako obračunavanje in kaj v primeru če se stanovalci s tem ne strinjamo? Ali obstaja zakon, ki nas lahko kaznuje?
 

Skrbnik NEP, 02.12.2011, 06:25:00 Glavnino odgovorov in utemeljitve podaja "Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (UL RS št. 7 z dne, 29. 01. 2010)." 1. Predvidevam da imate vgrajene kalorimetre (števce), kar omogoča boljši vpogled (neposreden, običajno v kWh, celotno stanovanje) v porabo, kot delilniki (preračunavanje v deleže, vsak radiator posebaj). 2. Verjamem, da ste plačevali po dejanski porabi za vsako stanovanje, a nekdo je moral plačati tudi skupne prostore, izgube po razvodu,.... Verjetno je bilo to urejeno tako, da je bila cena kWh na kalorimetru izračunana tako, da se je skupen strošek za ogrevanje bloka delil s seštevkom meritev vseh kalorimetrov. 3. Pravilnik uvaja delitev na fiksni (20 - 40%) in variabilni (60 - 80%) delež, sam praviloma predlagam čim večji variabilni del (recimo 80%). S povečanim variabilnim deležem se poveča tudi možnost vplivanja posameznika na manjšo porabo, kar je bistvo meritev. 4. V Pravilniku, člankih "Bloki 1, 2 in 3" ter "Korekcijski faktorji v blokih (pdf, september, 2011)" pa še kakšnem članku, ki obravnava bloke boste prebrali, da se morate za vsako spremembo lastniki dogovoriti in jo potrditi. Upravnik sam ne more in ne sme delati brez soglasja lastnikov. V Pravilniku pravi 4. člen: "Lastniki posameznih delov stavbe (v nadaljevanju: lastniki) odločijo o vrsti in tipu delilnikov, o parametrih za delitev in obračun stroškov za toploto in o poročanju. Lastniki odločitev sprejmejo na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine. V Pravilniku (21 - 24 člen) je tudi navedeno, kdaj, kdo in kako vas mora obvestiti o delitvi stroškov za toploto. Vse to je sicer (mora biti) opredeljeno v pogodbi. 5. V 15. členu je opisano, da se za fiksni delež (20 - 40 %) vzame površina, za variabilni pa odčitek na kalorimetru. 6. Nobenega razloga ne vidim, da bi lastniki zavračali korektno speljan in obrazložen postopek meritev. Preverjeno se strošek ogrevanja na celoten blok zmanjša, lahko pa se - odvisno od potratnosti - tudi poveča za posamezno stanovanje. Vedno je potrebno za vsako spremembo vsaj 51% glasov, zakon ki to ureja je "Energetski zakon", predvidena kazen na stanovanje je 200 €.

Pozdravljam vse, ki uporabljao TČ kot obnovljiv vir energije.Imam pa eno vprašanje glede postavitve toplotnih črpalk. Ali lahko sosed, ki je oddaljen cca.15m od tvoje hiše, postavi črpalko, govorim o črpalki, ki ogreva hišo tako, da črpa zunanji zrak oz.toploto, tako, da je ves zvok, hrup (in stvar je glasna) usmerjen oz.obrnjen proti tvoji hiši, in to pod tvojo spalnico? Živimo na deželi, v izolirani hiši z plastičnimi okni pa se jo sliši v sobo kjer spimo. Kaj lahko človek naredi, če te sosed ni pripravljen upoštevati, da stvar moti tvoj nočni počitek? Zato izzivam sploh proizvajalce, ki te črpalke postavljajo, ker po zakonu menda ne moreš nič, tako vsaj pravi okoljska inšpektorica...

Hvala in lep pozdrav.
Bojana
 

Skrbnik NEP, 01.12.2011, 07:31:55 V prizadevanjih za čim višje grelno število (jasno je izpostavljeno na vsakem prospektu) so proizvajalci manj prizadevni pri navajanju višine hrupa v decibelih (dB). Sam mislim, da tu ni želja po skrivanju, temveč bolj problem meritev in pogojev delovanja. TČ v idealnih (laboratorijskih) pogojih običajno oddaja hrup okrog 40 - 50 dB. Težave (moteč hrup) pa povzročajo predvsem konkretna lokacija in konkretna montaža, kot je neprimeren podstavek (povzročanje in prenos vibracij), neprimeren stik TČ in podstavka (brez elementov zvočne izolacije), neprimerni in oteženi pretoki zraka skozi TČ ter odboji (običajno od stene). Ti znajo biti pri hrupu najpomembnejši povzročitelj težav. Kaj narediti ob dejstvu, da sosed ni kooperativen, zakonodaja pa vas ne zaščiti. Vsaj o dveh ukrepih je smiselno razmisliti. Prva je postavitev barier (ovir) med sosedovo TČ in vašo hišo (predvsem spalnico, če prav razumem). To naj bodo elementi (kot nekakšna ograja), dimenzijsko (višino in dolžino) jih boste najlažje določili s skico (prerezom situacije), ob upoštevanju dejstva, da se zvok širi iz ene točke (razen odboja), kot vodni valovi, ko v vodo vržemo kamen. Te elemente postavite čim bližje izvoru (po možnosti na mejo). Mogoče bi pa s sosedom le dosegla dogovor, da vi investirate, zvočno zaščito pa postavite zelo blizu TČ - torej na njegovem zemljišču. Zaščita z rastlinami ni zvočno učinkovita, je pa psihološko, saj TČ ne vidite. Drugi ukrep pa je, da v spalnici zamenjate stekla na oknih. Pri zvočni izolaciji smo pozorni na oznako "Rw", meri se v decibelih. Standardna izolacija (predvidevam, da imate tako) znaša 32 dB, max okrog 46 dB. Zamenjava je enostavna, bo pa nekaj stroškov.

V novem zakonu sem zasledila da je vgradnja delilnikov v večstanovanjskem objektu obvezna, zato da vsak etažni lastnik plačuje dejansko porabo. Kako pa je v primeru, da je lastnik le en in da oddaja stanovanja v najem. Ali je v tem primeru tudi potrebno vgraditi delilnike toplote?
Do sedaj so bili stroški fiksni in obračunani z najemnino. Lastnik pa plačuje ogrevanje za celo stavbo.
 

Skrbnik NEP, 30.11.2011, 12:53:59 Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (UL RS št. 7 z dne, 29. 01. 2010) pravi v 1 členu: "Ta pravilnik določa način merjenja toplote ter način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli". Ne govori o lastništvu, torej je potrebno v vašem primeru vgraditi delilnike toplote.

LP, v večstanovanski zgradbi imamo sistem za ogrevanje sanitarne vode in kurjavo na UNP. Delitev stroškov je 40%fiksno in 60% variabilno. V stanovanjih imamo kalorimetre za očitek porabe. Vendar plačujemo veliko več kot porabimo. Tako nas stane 1 kWh koristne energije 0.70 eu in ne 0.12 eu/L UNP, kot je zavedeno v literaturi. Na mesec na tak način plačujemo 5x več kot porabimo. Ko smo se pritožili, so nam rekli, da celoten račun delijo na 40% in 60%, 60% delež pa ponderirajo med uporabnike. Tako da poleg porabe plačujemo še nekaj, kar ne vemo kaj.Nam je to zelo sporno, saj v teh mesecih plačujemo za ogrevanje in sanit.toplo vodo po 200-300 eu. Zanima me ali v 60% delež gre res samo poraba po števcu npr, če porabim 50 kWh, plačam samo to in ali morajo upoštevati ceno kWh UNP-ja?
 

Skrbnik NEP, 29.11.2011, 12:07:07 Odgovore razdelim na točke: 1. Ker imate najdražji energet (UNP) predlagam razmislek, da ga zamenjate s sekanci (1/4 cene UNP) ali peleti (1/2 cene UNP). Investicija se vam povrne v 2 (sekanci) ali 4 (peleti) letih samo s prihranki pri energentu. Cene in leta so seveda samo okvirna. 2. V članku "Biomasa je slovenska nafta (pdf, april 2011)" so opisani različni energenti po različnih parametrih (v stolpcih). Pri UNP je cena koristne energije okrog v 12 € centi/kWh (kot navajate), a zelo odvisna od kvalitete kotla. Manj kvalitetni, stari in nevzdrževani imajo nižje izkoristke in višjo ceno na kWh. A 70 € cent/kWh je po moje nemogoče doseči. 3. Delitev 60/40 je glede na Pravilnik korektna, je pa manj spodbudna za varčevanje (kar je bistvo meritev). Sam raje predlagam 80/20, s povečanim variabilnim deležem se poveča tudi možnost vplivanja posameznika na manjšo porabo. To spremembo lahko lastniki dosežete s spremembo pogodbe (tako, kot ste se strinjali in podpisali za 60/40). Več o tem v člankih "Bloki 1, 2 in 3" ter "Korekcijski faktorji v blokih (pdf, september, 2011)" pa še kakšnem članku, ki obravnava bloke. 4. Delitev "...da celoten račun delijo na 40% in 60%, 60% delež pa ponderirajo med uporabnike" je pravilna, če besedo "ponderirajo" razumemo, kot odčitek na kalorimetru. Tu pa ne vem, kaj bi se lahko ponderiralo. 5. V 40% "Tako da poleg porabe plačujemo še nekaj, kar ne vemo kaj" je zajeto ogrevanje skupnih prostorov, slabi izkoristki kotla, toplotne izgube po razvodu. Skratka vse, kar je skupnega in posameznik na to ne more vplivati. Bojim se, da imate zelo slab (z nizkimi izkoristki) ogrevalni sistem. 6. Cene (200-300 eu) ne komentiram, saj ne poznam podrobnosti. Je pa to dober signal, da je potrebno nujno nekaj narediti na ovoju stavbe (toplotna izolacija, okna, zadnja plošča, ali streha, strop vkleti), verjetno tudi na kotlu (če ostanete na UNP) in razvodu, predvsem pa razmislek o zamenjavi energenta. 7. Da, v 60% delež gre res samo poraba po števcu (to je tudi bistvo delitve po delilnikih ali kalorimetrih). Če porabite 50 kWh, plačate samo to. Koliko pa stane ta kWh je odvisno od učinkovitosti sistema (opisano zgoraj). Vsekakor pa ne morete izhajati iz tabele, da je cena kWh 12 centov. Lahko je tudi pomembno višja, a 70 centov se mi zdi pretirana. Rešitev: 1. Zaprosite upravnika, da povabi podjetje, ki izvaja meritve in obračun, da vam pride na skupen sestanek predstaviti načine meritve in obračunavanja. Praviloma ste sicer to morali že slišati pred podpisom pogodbe. Takrat jim boste lahko predlagali spremembo pogodbe. 2. Sprožite pobudo o menjavi energenta, izboljšavah ogrevalnega sistema in - predvsem - toplotni izolaciji oboda stavbe. 3. Za vse navedene ukrepe so na voljo sredstva Eko sklada (subvencije in kredit).

mene pa zanima,če smo oprvičeni na subvencijo pri zamenjavi kurjave in koliko hvala
 

Skrbnik NEP, 27.11.2011, 19:08:12 Da, če upoštevate pravila razpisa na www.ekosklad.si. Subvencija za kotel na pelete je največ 2.000 € in največ 25% priznanih stroškov investicije. Pri izbiri kotla bodite pozorni na seznam kotlov, za katere ni potrebno podajati tehničnih karakteristik.

V stanovanju imam še stare členaste radiatorje. V času izračunov po porabi imam kar veliko pomislekov in vprašanj:
- Kako se meri širina člena radiatorja, ali širina člena v ožjem delu, ali zgoraj, kjer se posamezna člena dotikata,
- Kje dobiti podatke o kalorični vrednosti teh členastih radiatorjev,
- KOREKCIJSKE FAKTORJE NAM JE VGRADITELJ PRIPRAVIL PO STANOVANJIH, KAR OČITNO NI V REDU, KOT SEM PREBRALA V VAŠIH ČLANKIH, ALI TOREJ LAHKO ZAHTEVAMO ZA POSAMEZNI PROSTOR, KJER JE GRELNO TELO?
 

Skrbnik NEP, 23.11.2011, 12:51:48 Odgovor na 1 in 2 vprašanje je povzet iz članka "Korekcijski faktorji v blokih (pdf, september, 2011)", kjer je podrobneje razložena tehnika merjenja: Izvajalci delitve oziroma proizvajalci delilnikov imajo popolne baze ogreval, preizkušenih po zahtevah SIST EN 835 oziroma DIN 4704 ali EN 442. Kot boste prebrali ločujemo 2 vrsti faktorjev. 1. Faktorji, ki določajo delilnike in 2. Korekcijski faktorji lege in položaja stanovanja. V omenjenem članku je uporabljen izraz "stanovanje", čeprav P R A V I L N I K o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalci v 14. členu eksplicitno govori o "odjemni enoti", kar prevedeno pomeni radiator. V oklepaju navajam celotni 14 člen (Stroški za ogrevanje odjemnih enot, določeni na osnovi porabniških deležev iz prejšnjega člena, se lahko korigirajo, da se izenači vpliv lege odjemnih enot v stavbi na njihove potrebe po toploti na enoto ogrevane površine. Pri tem se uporabijo korekturni faktorji, ki se določijo na osnovi celotnih toplotnih izgub odjemnih enot iz projekta centralnega ogrevanja oziroma na osnovi SIST EN 12831. V primeru pomanjkanja ustreznih podatkov se lahko uporabijo korekturni faktorji, ki imajo podlago na izkustvenih vrednostih.) Če povzamem odgovor na 3 vprašanje. Korekcijski faktor, ki izenačuje lego prostorov (stanovanja) v bloku se sešteje iz korekcijskih faktorjev vseh prostorov. Lahko pa se - to je pogosta praksa - naredi tudi na stanovanje na podlagi izkustvenih vrednosti (zadnji stavek 14 člena).

Dober dan. Sosed je na prizidku montiral dimnik. Dimnik je oddaljen od hiše cca 1,5 m. Prizidek je pritlični. Dim iz dimnika nam ne omogoča, da bi v višjih nadstropjih odpirali oz.zračili. Gre za cca 10 stanovanj.

Sosed početje opravičuje zato ker je druga energija zanj predraga.

Na koga se lahko obrnem ?
 

Skrbnik NEP, 23.11.2011, 12:30:29 Sklepam, da je prizidek lahko črna gradnja (preverite), saj je običajni dovoljeni odmik od roba parcele najmanj 4 m. Za reševanje te tegobe so odgovorne inšpekcije (stanovanjska, energetska, zdravstvena, okoljska), običajno so to medobčinske, za mesta pa mestne. V 39. členu uredbe o dimnikarski službi je določeno, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja: - inšpekcija, pristojna za varstvo okolja - področje varstva okolja in izvajanje te uredbe, - inšpekcija, pristojna za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - področje požarne varnosti, - inšpekcija, pristojna za zdravje - področje varovanja človekovega zdravja, - inšpekcija, pristojna za trg – tržni inšpektorat - področje cen storitev dimnikarske službe.

Hišaje stara 15 let in sedaj ugotavljamo ta takratna fasada in izolacija sta neustrezni.Mansardno stanovanje ima strop iz knaufa.Sedaj pa bi radi našli pametno rešitev ali izvedbo notranje izolacije na stenah z knauf oblogami ali dodatna obnova fasade z zunanjo oblogo,zanima nas tudi obnovitev izolacije na pohodni podstrehi?
Lep pozdrav in hvala za odgovor
 

Skrbnik NEP, 23.11.2011, 12:24:52 Nujno svetujem obisk pri energetskem svetovalcu, pred tem preberite vse prispevke v "Črna točka" in "Energetski kiksi" in nekatere članke. Za konkreten odgovor tukaj je premalo podatkov.

Pozdravljeni,

pišem vam zato,ker me zanima naslednje. V starejšem bloku kjer stanujemo sma z partnerjem zamenjala stara okna za nova in jih je partner sam menjal torej ne preko kakšne firme: AJM itd... ali sma v tem primeru da imama samo račun od nakupa oken tudi opravičena do subvencije ali ne?? in če sma..kaj vse potrebujete? hvala za odgovor! LP

Tina
 

Skrbnik NEP, 22.11.2011, 17:48:49 Žal ne bo šlo, vsaj iz 3 razlogov: 1. Vlogo je potrebno poslati na Eko sklad pred izvedbo, 2. Vlogi mora biti priložen predračun izvajalca in fotografije strarih oken in 3. Lesena okna (samo ta se subvencionirajo) morajo biti vgrajena na RAL montažo.

Zasledil sem, da naj bi Danfoss izdeloval termostatske radiatorse glave z možnostjo nastavitev nižje tempereture v določenem delu dneva. Glava naj bi imela displej, na katerem se nastavi temperatura prostora v stopinjah in ne v stopnjah od 1 do 5.
Zanima me v kolikor to drži kje je mogoče kupiti take glave.
Prav tako me zanima ali obstaja termostatska glava, ki bi zadovoljivo delovala tudi, če je ventil obrnjen tako, da je glava nad njim. Radiator je nameščen za vrati in bi normalno nameščena glava ovirala odpiranje vrat.
Vnaprej hvala za odgovor.
Lep pozdrav Tone
 

Skrbnik NEP, 21.11.2011, 17:59:13 Da, to o Danfossu drži, obstajajo lokalni (vsak ventil se nastavi posebaj) in centralni (nastavljamo vse na enem mestu), sistem se imenuje "Living connect". Več vam pove Milan Pogačar, 041 781 051 iz Danfossa. Drugi ima dve rešitvi, pomembno je, da toplota radiatorja ne vpliva na ventil (ta naj bi meril sobno temperaturo). 1. Ventil je horizontalen, vendar vzporeden z zidom če je tehnično možno, priporočam to rešitev). 2. Ventil je vertikalen, a s toplotno izolacijo oddvojen od toplote radiatorja, sobni zrak normalno kroži okrog glave.

prijatelj ima podjetje, ki se ukvarja z izdelavo fasad. Zanima me ali obstaja kakšna firma, ki brezplačno prevzame odpadni fasadni stiropor (ostanki od rezanja), ki ga potem ponovno predela oziroma ali se ga je sploh je mogoče brezplačno znebit?

lep pozdrav
 

Skrbnik NEP, 20.11.2011, 12:50:09 Pohvalite prijatelja zaradi korektnega odnosa do posla in predvsem okolja. Naziv STIROPOR je postal sinonim za ekspandirani polistiren (skrajšano EPS), torej je ta tema odgovora, saj poznamo še XPS (stirodur) ter kameno in stekleno volno (pa še kaj). Načeloma vzamejo tak stiropor v vsaki proizvodnji (isto velja za druge toplotne izolacije), le tja ga mora prijatelj pripeljati. Vprašal sem na Fragmat (dr. Roman Kunič, 031 350 444), oni ga prevzamejo (brezplačno) v Ljubljani ali Laškem, a vedno po vnaprejšnem dogovoru. Dostavljeni stiropor mora biti čist. Kaj se dogaja z odpadnim (umazanim) stiroporjem iz fasad, pa bom raziskal. Še dva poslovna namiga za prijatelja. Na spletu obstajajo ponudniki mlinov za mletje stiroporja, ki se potem lahko uporabi za izolacijske betone (malte). Mnogi uporabijo tak rinfuzo stiropor za toplotno izolacijo, lahko tudi tlakov (recimo na stropu proti hladni podstrehi, kjer je montažni pod na podkonstrukciji). V naših koncih je precej popularno, da se kupi hranilnik tople vode za kotel na polena (ali katerokoli drugi HTV, tudi bojler) brez toplotne izolacije (ta je nesorazmerno draga). Po postavitvi v prostor in povezavah se ga obda z opažem, vanj se natrese tak stiropor. Učinkovito in (skoraj) brezplačno.

Hiša je vrstna v sredini v Ljubljani.Ogreva se na olje(lastna peč).Oče prižiga zjutraj za dve uri in zvečer za tri ure, vmes pa peč ugašuje.Ali je to smiselno, trenutno so temperature okoli ničle. Peč se stalno ogreva in ohlaja. Ali je pametneje oz.varčneje imeti peč stalno prižgano na 60 stopinj, potem pa z mešalno baterijo kontrolirati dovod vroče vode v radiatorje?
hvala in lp
 

Skrbnik NEP, 18.11.2011, 16:10:18 Ni enoznačnega odgovora, saj se pravi skriva v toplotni izolaciji oboda stavbe. Če je vaša slabo toplotno izolirana na obodu (tlak, fasada, zadnja plošča ali streha ter okna in vrata) potem ima oče kar prav, da ogreva takrat, ko ste doma. V tem primeru vas verjetno malo ogrevajo tudi sosedje. Popolnoma drugačna slika pa je pri zelo dobro toplotno izolirani hiši (pasivna recimo), ko se ogrevanje jeseni vključi, spomladi pa izključi. Kakše so dobre in "prave" debeline toplotnih izolacij pa preberite med Energetskimi kiksi.

Zanima me kje je možno kupiti razdelilnike za radiatorje. Živimo v pritličju hiše, ki si jo delimo z drugo družino. Vhodi so ločeni, ogrevalni sistem pa je skupen. Ker mislim, da sedanja razdelitev stroškov za ogrevanje ni pravična bi radi montirali delilnike, kot jih imajo po blokih. Je to za pravično delitev dovolj, ali predlagate drugo rešitev?
 

Skrbnik NEP, 18.11.2011, 10:39:35 Sam nakup ni možen, niti smiseln, saj jih je potrebno montirati, kalibrirati na tip radiatorja in se naučiti kako odčitavati deleže. Vsekakor pa je vaše razmišljanje pravilno in enostavno za realizacijo. Poiščite več ponudnikov in jih prosite za ponudbo. Sam sem klical na MT merilna tehnika d.o.o., kjer mi je Franc Veselko (040 329 234) povedal postopek in cene. Vse radiatorje se opremi z delilniki (cena enega delilnika je 30 - 40 €, vključno z montažo, instrukcijami in kilometrino). Na zaključku ogrevalne sezona bosta oba lastnika skupaj popisala (ročno odčitavanje) stanje vseh delilnikov in razbrala (izračunala) delež vsakega lastnika. Ker vaš primer ne podleže določilom Pravilnika (ta velja za 3 stanovanja ali več), vam ni potrebno določati fiksnega (20 - 40%) in variabilnega (60 - 80%) deleža, prav tako niso potrebni korekcijski faktorji.

V naš blok so vgradili t.i. kalorimetre, ki merijo porabo energije v posameznem stanovanju. Ob montaži je monter povedal, da kalorimeter meri pretok tudi ponoči, ko je voda hladna in nam to zaračunavajo, zato je priporočal, naj po 22.00 uri pretok centralnega ogrevanja prekinemo.Zdaj se mi pa porajajo vprašanja:
1. Kaj merijo kalorimetri; zgolj pretok vode ali kalorije, kar je odvisno od količine pretoka vode in vhodne temperature vode?
2. Ali se ne odšteva neizrabljena izhodna energija, saj se vrača topla voda v sistem in s tem tudi niso izkoriščene vse vstopne kalorije?

LP Marjan
 

Skrbnik NEP, 14.11.2011, 13:37:40 1. Merilniki toplotne energije (kalorimetri) merijo količno dobavljene toplote na osnovi integrala pretoka v m3/h in temperaturne razlike delta T v °K med dovodom in povratkom ogrevalnega medija, korigirano s konstanto merilnika 1,145 (upošteva razliko v gostoti medija pri različnih temperaturah za sistem 90/70°C). V kolikor je delta T enako nič, je količina predane toplote enaka 0. Če nastane temperaturne razlika pomeni, da je bila toplota dobavljena in je izključevanje pretoka nesmiselno oziroma ni dovoljeno. Izmerjena količina toplote, ki je bila s temperaturno razliko predana stanovanju je osnova za določitev deleža v strošku za toploto za ogrevanje posameznega stanovanja. Izključevanje ogrevanja z izklopom obtočne črpalke pomeni, da stavba (in vsa stanovanja v njej) nimajo ogrevanja, torej je ogrevanje izključeno. V kolikor pa posamezen lastnik prekine pretok z zapiranjem ventilov, pomeni, da stanovanje nima ogrevanja. Zaradi tega izključevanje posameznega stanovanja z zapiranjem ventilov ni dovoljeno, ker se tako stanovanje ogreva na račun soseda, kar povzroča spore med uporabniki. 2. Odgovor je enak kot zgoraj. Če se vrača skozi merilnik pretoka v merilniku toplotne energije ogrevalni medij - voda z enako temperaturo kot vstopa je delta T enak 0 in je poraba toplote enaka nič. Torej je razmišljanje, da se v merilniku toplotne energije kaj odšteva napačno.

Prosim, napišite nekaj o prednostih in slabostih IR ogrevanja.


Lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 09.11.2011, 17:33:00 Težko. Propagandnih sporočil ne želim ponavljati, pomembnejša slabost je, da "kuri" elektriko. Dejstvo je, da vsako ogrevanje z elektriko (tudi toplotna črpalka) sodi le v zelo dobro toplotno izolirano hišo (recimo pasivno). Argumente za in proti boste morali poiskati kar sami zase. Odločajo naj odgovori na naslednja vprašanja: Naša hiša je dobro, slabo ali zelo dobro toplotno izolirana, v hiši živi (kolko) oseb, s katerim sistemom bomo pripravljali sanitarno vodo (pozimi, poleti), investicija je nizka (visoka), monataža je čista (umazana) in hitra (počasna), odgovarja nam, da greje "kot sonce", IR ogrevanje bo primarno (sekundarno) ali edino (ne priporočam), nimamo časa, volje niti znanja za kakšne druge sisteme (drva, peleti), doma smo malo (veliko) časa, nimamo majhnih otrok ali bolnikov, videli smo že dobre primere. Primerjajte to investicijo z nekaterimi drugimi in potem na daljši čas (recimo 20 - 30 let) letni strošek polen, pelet, nafte in elektrike. Odločite se torej po razmisleku in ogledu dalj časa delujočega sistema. Ponudnik (ali več njih) naj vam da seznam stavb, kjer je to že montiral pred vsaj 3 zimami in pojdite pogledati. Na NEP Slovenija vpišite v iskalec zgoraj levo "Polona Urbanc" in dobili boste informacije iz prve roke.

Pritlično stanovanje v bloku z balkonom,spodaj je klet neogrevana.tla v stanovanju so mrzla. Kako izolirat,da ne bo tako mraz v stanovanju.Nasplošno ni nobene izolacije v celem bloku.Kaj svetujete,stanovanje prenavljamo.
 

Skrbnik NEP, 09.11.2011, 06:12:16 Idealno, najboljše in zelo smiselno je, da se celoten blok izolira spodaj, fasade in zgoraj kot ena hiša. Trud vložen v prepričevanje (motiviranje) lastnikov in upravnika se bo poplačal večkratno. Dodaten in zelo močan argument je merjenje porabe energije z delilniki. Vaše stanovanje mora imeti kar močno boniteto (torej je cena izmerjenega deleža pri vas nižja, saj imate visok korekcijski faktor). Skupno upravljanje z blokom in toplotne izbolšave na celotni stavbi imajo izrazito prednost pred individualno. Če pa res ne gre drugače, je možno tudi individualno. Tla se v tem primeru toplotno izolirajo na stropu kleti (torej spodaj, ker zgoraj ni dovolj višine). Če ne gre toplotna izolacija na zunanji strani (fasadi), se da - izjemoma - na notranji. Debelina je ista kot zunaj (najmanj 15 cm), potrebno je rešiti tudi nastale toplotne mostove na predelnih stenah (znotraj) in balkon kot hladilno rebro zunaj. Zanimive rešitve najdemo v praksi, ko se vse balkone (celotni blok) "obleče" v steklo. Pridobi se dodatna površina zimskega vrta in - najpomembnejše - reši se množico toplotnih težav. A to ne more biti solo akcija. V vsakem primeru pojdite k energetskemu svetovalcu.

Pri merjenju in vgradnji stavbnega pohištva je prišlo do napake - namesto predvidenih 17 cm je samo 10 cm prostora za izolacijo in izdelavo etriha s talnim gretjem.
kako rešiti problem?
 

Skrbnik NEP, 09.11.2011, 12:39:03 Opisana napaka sploh ni tako redka, kar je za vas bolj klavrna tolažba, a vendar. Običajno se opazi dovolj zgodaj, tako se le dvigne notranje vratne preklade, ki so - običajno - najpogostejša napaka. Sedaj pa rešitve. Če je 10 cm med ogrevanimi etažami je višine več kot dovolj. Kriza bo v spodnji etaži, kjer imate tla proti neogrevani kleti ali raščenemu terenu. V kleti je rešitev v toplotni izolaciji stropa (15 cm). V etaži (torej znotraj razpoložljivih 10 cm) se da nekaj "poloviti" z boljšom toplotno izolacijo (z nižjo lambdo, to opisujem v "Energetski kiksi"). Ko "lovimo" centrimetre je pomembna tudi debelina talne obloge, 1 cm keramika ali LAM parket je tu idealen. Splačalo bi se malo pogledati tudi na področje montažnih tlakov (iz glave ne znam povedati več), ki bi znali na 10 cm "narediti čudež". V vsakem primeru pojdite k energetskemu svetovalcu, saj je tako "slepo" svetovanje (torej brez videnja situacije) lahko tudi zavajajoče ali celo napačno.

Dobro jutro, Opravila pred ogrevalno sezono (TVSLO1, 08. 11. 2011)

Na prvem programu TV Slovenija ste v torek ob 7.45 v kontaktni oddaji Dobro jutro opozorili na potrebna opravila pred ogrevalno sezono.
POSREDUJTE MI , PROSIM ,POVEZAVO DO PREGLEDNIC ,KI SO BILE v ODDAJI PRIKAZANE.
Jih ne morem najti - HVALA in srečno še naprej.
 

Skrbnik NEP, 08.11.2011, 10:07:25 Za prvo silo bo članek na NEP (Ekonomika energentov, pdf, november 2010). Lahko pa vam pošljem cel (današnji) članek, le pišite mi na info@vitra.si. Tukaj vašega email naslova namreč ne vidim.

Ali se 2 17.11.2011 na področju Stanovanjskega zakona kaj spremeni glede soglasij etežnih lastnikov pri obnovi fasade. Za izolacijo fasade, podstrešja in pritlićnih skupnih prostorov bi najeli kredi ter prosili tudi za nepovratna sredstva, Ali je dovolj 75 % soglasje lastnikov?


 

Skrbnik NEP, 05.11.2011, 12:02:21 Sprememb - da bi jaz vedel zanje - ni. Kredit in subvencija je dobra odločitev, za pomoč (pojasnitev podrobnosti) kontaktirajte mag. Vesno Črnilogar, tel. 01/241 48 32 na Eko skladu. Kot je meni znano je potrebno za vse investicije v blok več kot 50 % soglasje lastnikov. Socialno šibki (z dokazili) lahko dobijo za svoj delež v bloku 100 % subvencijo.

Ali je celotno financiranje obnove fasade večstanovanjske hiše iz nepovratnih sredstev?
 

Skrbnik NEP, 03.11.2011, 11:47:32 Vprašanje je preveč splošno za nedvoume odgovor. Zato predlagam, da odprete razpis na "http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html". Desno zgoraj je razpis v drugem odstavku (Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb 7SUB-OB11 Več informacij ...).

Zanima me ali sem upravičen do sredstev eko sklada tudi jaz kot s.p ,ki imam v večstanovanjskem bloku bloku svoj poslovni prostor in smo obnavljali fasado.Upravnik mi zagotavlja da se sredstva eko sklada delijo samo med stanovalce.Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 27.10.2011, 17:29:59 Žal ima upravnik prav. Podajam tekst iz razpisa (dostopen tudi na www.ekosklad.si). 3. UPRAVIČENE OSEBE ZA KANDIDIRANJE NA JAVNEM POZIVU Na javnem pozivu lahko sodeluje vsaka fizična oseba, ki je investitor in: - lastnik nepremičnine, stanovanjske stavbe ali stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi, kjer bodo izvedeni ukrepi, ki so predmet javnega poziva, ali solastnik s pisnim soglasjem ostalih solastnikov, ali imetnik stavbne pravice na nepremičnini, kjer bo naložba izvedena; - ožji družinski član (zakonec, zunajzakonski partner, otroci oziroma posvojenci, starši ali posvojitelji) lastnika, z njegovim pisnim dovoljenjem; - najemnik stanovanjske stavbe ali stanovanjske enote v večstanovanjski stavbi s pisnim dovoljenjem lastnika;

spoštovani,

zanima me, ali lahko uveljavljam subvencijo za energetska varčna okna Slatin Trocal INNO 70. Okna bomo vgradili v novembru. Hvala
 

Skrbnik NEP, 27.10.2011, 16:47:42 Vprašajte monterja ali proizvajalca. Točno takih (Slatin Trocal INNO 70) ni na seznamu Eko sklada.

l.p imamo bivalno klet na pol podkleteno zadnjih par zim ,ko začnemo kuriri prihaja do vonja po vlagi čeprav je v zraku vsaj po izsuševalcu sodeč le 60% vlaga ,res je da stranke ne zračijo prostorov tako kot bi bilo potrebno ,razmišljal sem o ventilatorjih,kaj mi svetujete,da naredim?
 

Skrbnik NEP, 27.10.2011, 15:33:43 Idealna vlažnost je 50%, v vsakem primeru skušajte iz kleti odnesti vse izvore notranje vlage (rože, pranje, sušenje perila,...). Preglejte zunanjost, če vam kje ne priteka deževnica ali prihaja v stene zunanja vlaga. Če je zunanji izvor, ga je treba rešiti zunaj (če je možno enostavno, včasih je to velik poseg). Potem preglejte vse predmete, ki bi lahko proizvajali neprijeten vonj po vlagi. Ventilator bi lahko bil rešitev, a sam bolj predlagam zračenje (na prepih je najbolj učinkovito). To je lahko skozi rahlo priprta okna (lahko samo 2 cm) ves čas ali vsaj 3 x dnevno na prepih cela etaža (klet) vedno največ za 2 - 4 minute.

Zanima me kdo je dolžan plačati izolacijo podstrešja v večstanovanjskem bloku z poslovnimi prostori ali so to stanovalci v zgornjem nadstropju ali vsi, saj bodo korist od izolacije imeli samo stanovalci v zgornjem nadstropju.
 

Skrbnik NEP, 25.10.2011, 12:59:29 Vsi lastniki po deležu lastništva. Korist bo skupna, saj bo poraba celotne energije v bloku manjša. Če je možno (in potrebno), se ob tej akciji lahko toplotno izolira tudi strop v kleti.

Imamo klimo Panasonic CS/CU-RE12JKX-1 ki je danes odpovedala sodelovanje. Ko jo vklopim se obnaša normalno kot pri zagonu vendar se ne zažene ampak čez čas loputa zapre in zasveti lučka za timer. Reset ne pomaga.Klima je stara eno leto.Ugotovili smo da zapiska pri napaki F99 Outdoor Peak Curent Protection Control ,montaža klime je izvedena s strani Klimaj D.O.O- 23.07.11 Prosim za nasvet vnaprej se vam zahvaljujem.
 

Skrbnik NEP, 22.10.2011, 19:36:16 Žal vam kakšnega bolj uporabnega nasveta kot obisk servisa ne znam dati.

Pozdravljeni,
upam, da mi lahko pomagate. Kupil sem stanovanje (v večstanovanjski stavbi, letni 1969), ki nima svojega vodomera, temveč si ga delim z zgornjim sosedom. Sedaj bi se rada ločila, da ima vsak svojega. Do priključnega mesta moram sam napeljati vodovod; sedaj me pa zanima kje dobiti informacije o vodovodni inšalaciji in njeni razvejanosti v stanovanju, da ne bi preveč rušil. Priti moram do razvodne točke. Nato pa do kakšnega zračnika, po katerem bi speljal nove cevi. Podjetje, ki je objekt gradilo je najverjetneje že propadlo.

Mi lahko kakšna inšitucija pomaga?
Hvala in LP-
 

Skrbnik NEP, 21.10.2011, 10:57:00 Vodovod (kot vse instalacije v stavbi) ima neko svojo logiko razvoda cevi. Če bi bil sam v vaši situaciji bi poiskal lokalnega vodovodarja (če bo to starejši, je velika možnost, da je delal na objektu), predvsem pa bi se prvo pogovoril s hišnikom. Če ga nimate seda,j mogoče lahko pridete do tistega, ki je nekoč bil. Vodovodarji sicer v praksi uporabljajo za iskanje cevi detektor kovin (vseh, ne le vodovodnih), možno bi bilo preveriti potek napeljave tudi s temo kamero, ki pokaže različne toplote. Vse to je lažje, večji problem vidim v možnosti, da sta oba stanovanja povezana večkrat. Če se želite na vsak način odcepiti (in ne želite razbijati) je edina možnost, da v svojem stanovanju razpeljete zunanjo (torej nadometno) napeljavo. V tem primeru jo je smiselno skriti, prevsem pa toplotno in zvočno izolirati.

pozdravljeni, zanima me kako pridemo do subvencij za obnovljive vire energije. se pravi, vse vrste, koga zaprošamo za subvencijo?

hvala in lp!
 

Skrbnik NEP, 15.10.2011, 18:17:20 Subvencije daje Eko sklad, na njihovi strani (www.ekosklad.si) so vse informacije. Subvencije pa so za biomaso (polena, sekanci, peleti), sonce (kolektorji - ploščati in vakuumski) in toplotne črpalke.

Načrtujemo vgradnjo nove kurilne naprave na polena,izgradnjo novega dimnika,ter 2000l hranilnika tople vode.Ali lahko za vse zaprosimo za subvencijo eko sklada?
 

Skrbnik NEP, 14.10.2011, 14:39:07 Da, bolj natančno rečeno sta kotel (pazite na predpisano kvaliteto) in HTV itak sestavni del sistema (dejansko se namreč subvencionira delujoč sistem, ne samo kotel), dimenzijsko in kakovosto prilagojen dimnik pa je tudi sestani del sistema, čeprav se v razpisu zanj ne postavlja omejitev ali določa kvalitete.

300 m2 hiša novogradnja na Obali - Koper. Gorica opeka 39 cm plus 10 izolacije.

Nismo preveč navdušeni za talno gretje zaradi skodljivega vpliva na zdravje in bi dali radiatorje in 80c toplotno črpalko.
Kaj menite je opustitev talnega gretja dobra poteza in izbira radiatorja. Predlogi?

Hvala
 

Skrbnik NEP, 14.10.2011, 06:30:42 Nujno vam predlagam obisk pri energetskem svetovalcu, moji odgovori so zgolj okvirni, saj je možnih več rešitev. Toplotna izolacija ni slaba, ni pa nič posebnega (okrog 0.22 W//m2K). Talno gretje je le ena oblika nizkoenergijskega gretja, saj je lahko tudi stensko ali stropno (tudi kombinacije), vsekakor pa pri "normalno nizki" teperaturi ogrevalne vode v sistemu (do 28 stopinj C) ni škodljivo. To postane takrat, ko temperatura tal preseže ali se približa temperaturi človeka, ki je 38 stopinj C. Zadnje čase se zelo pospešeno vgrajuje toplozračno ogrevanje, še posebaj v kombinaciji z rekuperacijo zraka. Toplotna črpalka je načeloma dobra rešitev, a ne za radiatorje. Če boste vztrajali na njih, je bolje razmisliti o kotlu na biomaso (v tem primeru verjetno pelete), zadnje čase postajajo zelo popularni kamini na pelete v dnevni sobi, ki ogrevajo radiatorje (+ sanitarno vodo), a imajo vse strojne dele "skrite" v drugem prostoru.

lep pozdrav,zanima me ali je dovoljeno talno gretje v bloku s 125 stanovanji hvala
 

Skrbnik NEP, 13.10.2011, 17:24:41 Tehnično je vsekakor možno, vprašanje je, kako je to urejeno z dovoljenji (novogradnja, adaptacija) in posledično, kako se to merii. Z delilniki ni možno (torej se obračunava po m2 in faktorju 1.6), če pa ima stanovanje (vsa stanovanja v bloku) vgrajen kalorimeter pa ta meri tudi porabo talnega gretja.

ALI ZA POSTAVITEV NOVEGA DIMNIKA LAHKO ZAPROSIM ZA SUBVENCIJE EKO SKLADA?
 

Skrbnik NEP, 13.10.2011, 17:16:05 Ne.

Zanima me razlika in namembnost izolacije izotekt in izotem
 

Skrbnik NEP, 13.10.2011, 06:27:47 Dve imeni za bitumenski trak, uporaben pri hidroizolaciji temeljev in podložnega betona (povzeto iz spletne strani Fragmat) - Tam, kjer je prisotna le terenska vlaga, in kjer je vkop manjši, lahko uporabimo manj zahteven trak IZOTEM V4 v enem sloju, tako pri izolaciji podložnega betona, kot pri vertikalni izolaciji temeljev in ostalih vkopanih predelov. - Pri terenih, ki so bolj izpostavljeni mokrim tlom (kjer ni dobrega terenskega odvodnavanja), in kjer je prisotna talna voda do 1m vkopanega predela, uporabimo močnejši trak IZOTEKT T4/P4 PLUS, prav tako v enem sloju. - Dva sloja IZOTEKT T4/P4 polagamo ob prisotnosti talne vode pri objektih z vkopom do 4 m. Vsi izrisani detajli so dosegljivi v pdf in dwg oblik (priporočam ogled, saj vemo, da je hudič vedno v podrobnostih). Pokličite Fragmat. Rok Korenjak (041 223 484) vam bo razložil podrobnosti.

Pozdravljeni,
imam majhno gradbeno podjetje, ki se ukvarja z zaključnimi gradbenimi deli, pretežno z izdelavo toplotno izolacijskih fasadnih sistemov.
Žal po naših opažanjih "na terenu" ugotavljamo, da velika večina izvajalcev vgrajuje izolacijske plošče (najpogosteje EPS-F) s točkovnim nonosom fasadnega lepila ali "lepljenje NA PIKE". Kljub temu, da večina proizvajalcev v navodilih pravilne vgradnje navaja na nanos lepila na robove plošč in hkrati točkovno. Opozarjajo pa tudi na pojave pri točkovnem nanosu kot so: UČINEK DIMNIKA, ki omogoča prosto kroženje zraka med ploščami in podlago, pojav usločenja in pojav blazine. Torej, kakšne so prednosti pravilno vgrajenih plošč in kolikšna je toplotna izguba(vpliv na povračilo investicije) pri učinku dimnika ter kdaj lahko pričakujemo prve sanacije na stiku fasadnega sistema in napuča, če jih sploh lahko...?
 

Skrbnik NEP, 11.10.2011, 07:09:59 Baje je francoski kralj Henrik 14 - ko so ga opozorili na napačno uporabo slovničnih pravil - rekel: "Jaz sem francoski kralj in sem vzvišen nad slovnico". Tak občutek me vedno preveva, ko gledam rezultate (ne)znanja različnih izvajalcev. Ne samo, da ne znajo brati načrtov, tudi nad pravili so "vzvišeni", znajo pa zelo dobro prodajati različne "izboljšave", če so cenejše investitorji takoj "ugriznejo", saj preveč slepo zaupajo (verjamejo) strokovnosti izvajalca. Proizvajalec se v navodilih za izvedbo (fasade recimo) vedno zaščiti tudi z varnostnim faktorjem (lepilo + sidra pri fasadi). Dejstvo je, da se izolacijske plošče (kamena ali steklena volna, EPS, XPS) ne da odtrgati od podlage (po 5 dneh recimo), tudi če so brez sider. Sidra se pri individualnih gradnjah v praksi opušča tudi sicer, saj povzročajo "pisano fasado", ena je med "energetskimi kiksi", kjer je lepo vidna še ena "izboljšava", to je lepljenje stikov med ploščami. So pa sidra nujna in obvezna zaradi požarne varnosti, hkrati pa dodatna varnost za vse, ki varčujejo z lepilom (kot opisujete). Črna toplotna izolacija, imenovana tudi "črni stiropor" je še posebaj občutljiva na sonce. Najmanj 5 dni mora biti fasada v celoti zaščitena pred soncem (zavesa na odru), v nasprotnem pride do "blazin" in "usločenja". Ti pojavi so prvenstveno težava zaradi sonca, manj zaradi točkovnega lepljenja. Na učinek dimnika v praksi dejansko nihče ne pomisli, izvajalce (in predvsem investitorje) zanima le, da je fasada lepa, torej zunanjost. Kakšne toplotne izgube (manjša učinkovitost) nastanejo pri tem "dimniku" ne znam odgovoriti. Zadnji del vprašanja pa razumem, kot vašo potrditev problema stika obeh izolacij v "špici" in okrog kapne lege, na katere stalno opozarjam v rubrikah "Energetski kiksi" in "Črna točka". Sanacije so skoraj nemogoče, predvsem pa praviloma drage. Bolje je, da se tega problema sploh ne naredi. A kaj, ko je znanje izvajalcev pri detaljih skoraj enako ničli. To dokazuje "Naj toplotni most leta 2011", fotografiran na hiši para, ki je bil pri meni na energetskem svetovanju in sem ju na to opozoril (tudi narisal in pokazal slabe primere na NEP Slovenija). Tudi sicer izvajalci "vzvišeni nad slovnico" ne pridejo na posvet z energetskim svetovalcem, ne pridejo na predavanja, delavnice, ekskurzije,... Skratka. Vlaganje v praktično znanje, v mojstrstvo je (žal) njihova deveta skrb. Zato sem toliko bolj vesel vaših prizadevanj, da pridete problemu do dna in naredite izdelek, ki je stranki v korist, vam pa v ponos (in zaslužek seveda).

Pozdravljeni,
v bloku s štirimi vhodi smo dali izolirati podstrešje (25 cm kamene volne ). Ob priparvi podstrešja smo ugotovila, da sta dva stanovalca na podstrešju , kjer ni nobenega zračenja montirala zunanji enoti klima naprav. Ali je to dovoljeno ? To sta naredila tako, da ni tega vedel nihče v stavbi. Zdaj smo imeli nekaj hudih besed, klimi sta odstranila, vendar imata namen, da jih vrneta na podstrešje. Podstrešje je zdaj izolirano, kable pa so pustili, kjer so bili.
 

Skrbnik NEP, 05.10.2011, 20:03:00 Kakšnega pametnega nasveta vam ne znam dati, se pa čudim postavitvi zunanje enote na podstreho, saj je za poletje (hlajenje) zrak na podstrehi (z neizolirano streho) gotovo krepko bolj vroč, kot zunanji na S steni ali v senci. To pomeni slabši izkoristek iz dveh razlogov. Teževnejše oddajanje toplote iz klima naprave v zrak na podstrešju. Ne pozabimo, da se tudi zunanja enota sama od sebe (v mirovanju) segreje na temperaturo zraka v podstrešju. Krepko bolj pomemben (in za lastnike slab podatek) pa je dejstvo, da je podstreha neprezračevana (torej zunanja enota težje oddaja toploto). Na vprašanje ali je to dovoljeno bi rekel, da so skupni prostori v (so)uporabi vseh stanovalcev, ki o rabi in novostih odločajo skupaj. Tehnično je to dopustno (z opisanimi slabostmi), drugo pa so medsosedski odnosi. Če je podstreha prazna in je klima namenjena samo poletnemu hlajenju bi osebno dovolil, saj ni nobenih slabosti za ostale stanovalce. Drugačna situacija lahko nastopi, če je klima namenjena tudi zimskemu ogrevanju stanovanja. V tem primeru mora biti odtok kondenzirane vode iz zunanje enote speljan ven ali v neko posodo, kar je lahko moteče. Poleti je situacija obratna, saj je odtok kondenčne (destilirane) vode speljan iz notranje enote ven ali v posodo. Pa še nasvet, vezan na toplotno izolacijo. Upam, da je po površini popolnoma "gola", torej brez kakšne folije (razen paropropustne) ali pohodne površine, položene neposredno na izolacijo. V tem primeru bi morala biti dvignjena za 5 cm, da se lahko vlaga (ta prihaja na podstreho skozi strop in toplotno izolacijo) odzračuje. V vsakem primeru pa svetujem, da zagotovite stalno zračenje podstrehe, saj mora vlaga ven iz stavbe pozimi, poleti pa zračenje zmanjšuje vročino na podstrehi, posledično vas toplotna izolacija bolje zaščiti pred vplivom toplotnega preboja izolacije.

Ali se bo način obračuna z 1 oktobrom kaj spremenil ali ostaja še vedno 40% fiksno in 60 % variabilno?
Hvala!!
 

Skrbnik NEP, 04.10.2011, 10:07:21 V rubriki "Članki" je v treh člankih (Bloki 1, 2 in 3) podrobno opisano "vse" o meritvah v blokih, tudi razloženo kaj pomeni fiksni in kaj variabilni del. Lastniki se sami odločijo koliko bo fiksnega in koliko variabilnega, seveda znotraj Pravilnika. Za fiksni del je možno med 20 in 40 %, za variabilni pa 60 - 80 %. Spremembe so možne kadarkoli s soglasjem vseh lastnikom in niso vezane na 1. oktober.

Pozdravljeni, živim v včestanovansjki stavbi z skupno kotlovnico za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, kjer se skupni stroški ogrevanja delijo na fiksni (40%) in variabilni del (60%). V vsakem stanovanju je kalorimeter za odčitek porabe v kWh. Zanima me v kateri del računa se prištevajo izgube, ki nastajajo v sistemu oziroma, če lahko natančno opredelite, kaj vse sodi v variabilni del računa, samo dejanska poraba ali še kaj drugega. Hvala
 

Skrbnik NEP, 03.10.2011, 15:13:21 V 40% so izgube, ki nastajajo v sistemu pred vstopom v vaš kalorimeter. Pri ogrevanju so to skupni prostori, nekaj tudi v ceveh, pri izgorevanju plina pa izgube v kotlu in dimniku in sploh kotlovnici. V variabilni del (60%) pa sodi vsa energija za ogrevanje vaših prostorov in sanitarne vode. Tu opozorim še na korekcijski faktor, ki bi moral biti določen za vsako stanovanje posebaj. Običajno so stanovanja nad kletjo, pod zadnjo ploščo in na S strani hladnjša od srednjih, zato dobijo boniteto (recimo 15%, kar pomeni, da plačajo 15% manj od srednjega stanovanja). Ne smemo pozabiti, da se večstanovanjska stavba smatra enako kot družinska. V vašem primeru (razumem, da vam kotlovnica ogreva tudi sanitarno vodo) je v računu upoštevano tudi število stanovalcev.

Pozdravljeni,
Sem v dilemi kako izolirati mansardo. Ker gre za novogradnjo imam več možnosti. Postavlja pa se mi vprašanje. Imam že pripravljen les za ostrešje (špirovci 15x12, les za podeskat...). Izolacija med špirovci 15 cm. Ali namesto desk uprabiti termotop izolacijo (8 cm). Tako bi pridobil prostor v bivalnih prostorih.Ali dvigniti mansardo za 20cm in izvesti izolacijo v prostor. Ali se še vedno uporablja deskanje ostrešja?
Lp
 

Skrbnik NEP, 03.10.2011, 11:27:17 Desk sam nisem nikoli svetoval, saj delajo več nadlog (ko so zbite skupaj, toplotna izolacija med špirovci pa pritisnjena do njih) in nepotrebnih stroškov (so pa smiselne pri dvojno prezračevani strehi). S prihodom pogostejših toč so deske postale bolj aktualne, a sam raje priporočam lesno vlaknene plošče (kot ste navedli Termotop ali Agepan), na zaključku. Streha (pred kritino) je pohodna, plošča je izolativna, zaključna folija ni potrebna, zaščita pred točo je 100%. Dober prikaz je v rubriki "Črna točka" (oglejte si tudi stik pri kapni legi in v špici), kjer boste videli, da vso izolacijo lahko daste med in nad špirovce. Le pri debelini predlagam vsaj 40 cm, več o pomenu lambde toplotne izolacije je razloženo v "Energetski kiksi". Tu si oglejte tudi nekaj "cvetk" in jih nikakor ne ponovite.

zanima me postopek izdelave suhomontažnih tal. ter kakšna izolacija in debelina. prosim.
 

Skrbnik NEP, 02.10.2011, 21:33:15 Predlagam, da se odpravite na obisk k energetskemu svetovalcu. Vsaka toplotna izolacija (XPS, EPS, kamena ali steklena volna) je primerna, le gostota (trdota) mora odgovorjati tlačnim pritiskom. Debelina je odvisna od položaja (klet, tlak med ogrevanima etaža, strop proti hladni podstrehi) in ni drugačna od klasičnega (betonskega) tlaka. Opozorim še na različne lambde (poglejte rubriko "Energetski kiksi").

Zanima me vaše mnenje o zračenju sistema Lunos. http://www.lunos.si/ oz. http://www.lunos.si/prednosti_in_stroski.html, ker se mi zdi zanimiva alternativa Rekooperaciji.

lp, Miran Slobodjanac
 

Skrbnik NEP, 02.10.2011, 21:32:48 Konkretnih izdelkov ne komentiram, predlagam ali zavračam, lahko dam samo načelni odgovor. Vsekakor omenjeni prezračevalni sistem NI alternativa rekuperaciji. Prezračevanje bivalnih prostorov je nuja predvsem med ogrevalno sezono, ko moramo iz prostorov odvajati vlago povzročeno z načinom bivanja (dihanje, kopanje, kuhanje, rože,...). To "od nekdaj" delamo brezplačno (a s popolno izgubo toplote v zraku) z odpiranjem oken. V industriji in javnih stavbah se "od nekdaj" vgrajuje prezračevalne sisteme (velike), običajno s cevnim razvodom. Tudi pri njih se izgubi vsa energija, prednost pred okni je možnost regulaciije, slabost pa cena investicije ter stroški obratovanja in vzdrževanja. Tretja - energetsko najboljša, a tudi najdražja - je rekuperacija. Statusa pasivne hiše se brez nje ne da doseči, kako izgleda rekuperacija v praksi lahko preverite pri 19 stavbah, ki so vpisane v NEP Slovenija.

Pozdravljeni

Prebrala sem si vaš odgovor na vprašanje katerega je postavil Matjaž dne 07.07.2011. Matjaž vas je vprašal kaj menite o DRYMAT SISTEMU - izsuševalcu vlage. Podvomili ste, da bi ta zadeva lahko delovala pri vodi in kondenčni vlagi.
Živim v večstanovanjski hiši v kateri imamo velike težave z vlago v kleti. Ob večjem deževju nam iz južne stene v klet priteka voda. Tudi brez tega imamo zelo veliko vlažnost v kleti in to verjetno predvsem zaradi tega ker je nimamo možnosti zračit (vsa okna so fiksna). Lahko je tudi kakšen drug razlog. Zgradba je kar stara (zgrajena 1948, obnovljena 1965), zato predvidevam, da hidroizolacija in toplotna izolacija kleti ni bila nikoli narejena.
Zanima me kdo nam lahko pomaga odkriti vzrok te vlage in če jo odkrije ali jo lahko tako sanira, (ne glede na to kaj bi lahko bil razlog), da se ne bo več ponovila. Iščemo torej strokovnjaka (po možnosti iz celjske regije), ki bi znal odkriti vzrok vlage v naši kleti in jo odpraviti. Zanima me tudi, če bi mi znali povedati kakšne so možne rešitve za odpravo vlage v kleti oz. kakšno rešitev vi priporočate? Nekaj sem že slišala o elektroosmozi, ki naj bi bila zelo draga in o izvedbi kemijske bariere z injektiranjem ustreznih materialov v zid.

Hvala za vaš odgovor.


Lep pozdrav

 

Skrbnik NEP, 08.09.2011, 06:44:13 Odgovorov na težave z vodo in vlago je več, nekatere rešitve in opozorila so obdelane v rubrikah "Energetski kiksi" in "Črna točka". Dobro ste zastavili vprašanje, rešitev se išče v korakih. Prvo se odstrani vzrok vode (Ob večjem deževju nam iz južne stene v klet priteka voda). Skupaj z upravnikom (hišnikom) preglejte stanje žlebov (horizontalnih na strehi in vertikalnih za odtok), stanje peskolovov (prehod vertikalnega žleba v kanalizacijo) in cevi za odtok vode v kanalizacijo. Na vseh treh točkah je potrebno zagotoviti, da "niti kapljica vode" ne uide. Naslednji sklop korakov je vezan na okolico stavbe (po opisanem je to glavni problem). Onemogočiti je potrebno (100%), da do bloka prihaja voda iz okolice (ceste, parkirišča, zelenice). Rešitev je več (robnik, zid, nasip,...). To sta dva sklopa problemov, ki sta najpogostejša (pri vas verjetno tudi edina). Ko boste to preverili in odpravili vzroke pritiska vode (ne vlage) na stavbo, se začne reševanje problema vlage (če bo to sploh še problem). Če prva dva (nadzemna) sklopa opravil ne bosta pomagala (sam sem skoraj prepričan da bosta), sledi močnejše "zdravilo" imenovano vertikalna in horizontalna drenaža (več pri skici prereza temeljev v "črna točka"), kar pa je podzemno opravilo. To je večji poseg, zato se je potrebno nanj pripraviti. Potrebno je poiskati prave vire (ljudi, načrte) od katerih se izve kako je bilo načrtovano (pa tudi kaj je bilo narejeno). Sledi odpiranje (izkop) na tistem mestu, kjer najbolj teče, rešitev se lahko predlaga šele po ugotovitvi dejanskega stanja. Kot rečeno. Vsi postopki (nekaj ste jih navedli tudi vi) zaščite pred vlago se lahko začnejo uvajati šele po odstranitvi (onemogočanju) vdora vode v stavbo. Do takrat nanje pozabite. Je pa smiselno, da takoj na nekaj oknih omogočite prezračevanje, kar je hiter in stroškovno majhen poseg. Vas pa moram pohvaliti, saj ste zelo dobro (uporabno) opisali problem.

za zamenjavo termo ventilov na 4 radiatorjih
 

Skrbnik NEP, 05.09.2011, 12:00:35 Na teh straneh ne posredujemo podatkov o instalaterjih. Ena od možnosti je, da zanje povprašate v trgovini, kjer ste ventile kupili.

VSTARI HIŠI SMO NAROČILI OKNA KLI LOGATEC LESENA, IZVEDENEC KI JE PRIŠEL POGLEDAT HIŠO JE REKEL DA NE MOREJO NAREDITI VLOGE ZA EKO SKAD KER NE MOREJO MONTIRATI PO RAL METODI AMPAK SAMO KLASIČNO NE VEM ZAKAJ SAJ NAM BODO OKNA STARO 5O LET VREDU ZAMENJALI, KAKŠEN PROBLEM DELA EKO SKLAD DA SE IZVEDENEC NI ODLOČIL ZA TO VARJANTO
PROSIM ZA ODGOVOR

LEP POZDRAV
 

Skrbnik NEP, 01.09.2011, 20:41:03 Namen subvencij Eko sklada je spodbujati zelo dobre in celovite energetske rešitve. Ker je pri oknih prav vgradnja najšibkejši člen (več preberite v rubrikah "Energetski kiksi" in "Črna točka"), subvencija spodbuja predvsem energetsko učinkovito vgradnjo, kar pomeni zelo dobro (skoraj 100%) tesnenje med zidom in okenskim okvirjem. Vgradnja na "purpen", se prav zato opušča, vgradnja "na malto" pa se je že opustila. Da se okno lahko vgradi po RAL standardu mora biti okenska odprtina narejena "u nulo", kar pomeni ali zidana ali - kar je pogosteje - predhodno obdelana, da je odprtina večja le za okrog 1 - 2 cm od zunanjih mer okna (te reže potem zapolni tesnilni trak). Iz tega sledi, da je potrebno vsako okensko odprtino prej pripraviti. To se naredi z malto ali pa XPS (stirodur) toplotno izolacijo. Če to naredite sami (vaš mojster) ne vidim nobenih težav za RAL montažo. Druga možnost pa je vgradnja v slepi okvir. Vsaj Sora Žiri vgrajuje okna na tak način (mogoče še kdo). Pomeni, da se v okensko odprtino vgradi slepi okvir, v tega pa po RAL standardu kasneje okno. Prednost tega sistema je, da se okna vgradi (vstavi v slepi okvir) dobesedno en dan pred vselitvijo, vsekakor pa po tem, ko so končana vsa zidarska in pleskarska dela. Okna (okvir in steklo) ostanejo nepoškodovana, brez prask ali prahu in - kar so posebaj vesele gospodinje - brez prvega pranja stekel.

Pri hiši imam nadstrešek, ki ni v načrtu hiše. Sedaj bom dal na hišo fasado in me zanima če lahko imam pri zaprositvi za subvencijo kakšne probleme glede tega?

LP
 

Skrbnik NEP, 29.08.2011, 18:55:31 Še enkrat sem pregledal razpisno dokumentacijo Eko sklada za subvencije 2011, in (ponovno) nisem našel nikakršnih zahtev po načrtu hiše. Ne znam si predstavljati kako bi lahko nek nadstrešek vplival na dodelitev subvencije. Če želite, preverite to na Eko skladu, ker le oni lahko dajo uraden odgovor (jaz dam le mnenje ali nasvet). Več težav, kot s "papirji" boste imeli z nadstreškom, saj je potrebno stik strehe nadstreška in zidu hiše tudi toplotno izolirati. Ena možnost je z odmikom (rezanjem) strehe za cca 20 cm (predlagam namreč debelino toplotne izolacije 20 cm), druga možnost pa je štemanje zidu hiše na stiku (za stikom). Tu je lahko problem statika, a 10 cm (pri zidu 30 cm) je verjetno možno "izboriti".

Na 40let stari hiši bom zamenjal okna, zanima me kaj je bolje vgraditi dvoslojna ali troslojna okna, glede na to da okna ne bodo vgrajena po RAL sistemu. Profil bo 5 komorni, čez 3 leta se bo še izvedla 15cm TI fasada s stiroporjem.
Na oknih bodo tudi rolete. Moram pa še povedati, da je zdaj v tej v vročini v hiši kr normalna temperatura, 5-6S nižja kot zunaj,(streha je dobro izolirana).
 

Skrbnik NEP, 24.08.2011, 21:23:02 Bolj pomemben kot število stekel je koeficient toplotne izolativnosti (U). Praviloma imajo 3 slojna boljšega (torej nižjega). Načeloma pri oknih vedno priporočam boljša in zelo dobro montažo. To ni nujno RAL (ga pa zelo priporočam), nujno pa je potrebno rešiti špalete (več v "energetski kiksi" in "Črna točka"), tudi montažo rolet (predlagam na okvir oken, ki je v ta namen zgoraj dvojni (nadvišan), problematične znajo biti tudi zunanje kamnite poličke (so hladilno rebro). Za prezračevanje predlagam, da na nekaj oken (vsak prostor vsaj eno) montirate tudi komarnike. Pri odločitvi se oprite na 2 podatka. Koliko so boljša okna dražja in s čim ogrevate. Pri dragih energentih (nafta,...) je smiselno vzeti boljša okna, pri poceni (polena,...) pa je lahko cenejše okno ekonomsko bolj upravičeno. Če boste fasado res izolirali šele čez 3 leta, bodo takratni standardi skoraj gotovo 20 cm toplotne izolacije.

Lep pozdrav!
V naselju kjer gradim novo hišo ni urejene kanalizacije, zanima me če je smiselno vgraditi čistilno napravo ker bo baje z zakonom leta 2017 to nujno in če se dobi tudi subvencija za čistilno napravo, na koga se je treba obrniti v primeru subvencije? Hvala!
 

Skrbnik NEP, 24.08.2011, 08:53:52 Subvencije ni (nikoli jo ni bilo), je pa na voljo kredit Eko sklada za "Nabavo in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za komunalne odpadne vode do 25 populacijskih enot (PE)".

Všeč mi je vaša stran in hvala za že en dober nasvet v zvezi z delilniki, ki so v osnovi zelo dobra zadeva, vendar pa se pri praktični realizaciji pojavi kar kakšna majhna zadrega, kot je naš primer:

Pred lansko kurilno sezono smo zamenjali radiatorje v stanovanju in v sezoni kurjenja ugotovili, da eden greje delno in sicer samo s spodnjo tretjino površine. (Smo v zadnjem, 4. nadstropju - bili z vedno mlačnimi prejšnjimi radiatorji – sedaj poskušamo zadevo dokončno urediti).

Po vseh intervencijah in mnenjih pristojnih in kurjača zgradbe, ki je radiator večkrat prišel preveriti, je ugotovil, da ima 'ruk lauf' t.j. sta cevi za dovod in odvod vode zamenjani (da topla voda priteka po dovodu za mrzlo in mrzla po dovodu za toplo vodo). Vem, da je po pogodbi upravnik dolžan zadevo urediti, a jo pač ne.

In sedaj bo verjetno sklican sestanek lastnikov za izbor ponudnika za dobavo delilnikov, podpisovanje listine... itd., itd. – ne predstavljam si delilnika in stroškov na neispravnem radiatorju???

Prosim za Vaše mnenje. lp

 

Skrbnik NEP, 24.08.2011, 07:26:12 Živemu človeku se zgodijo neverjetne stvari. Kot študent sem po eni "izboljšavi" ogrevalnega sistema v najetem stanovanju užival privilegij, da je straniščno školjko izpirala vroča voda. Pri omenjenem radiatorju bo "uživanje" ob tem, da vam toplote (sicer le 1/3) delilnik ne bo meril, torej bo brezplačna. Iz opisanega razumem, da imate dvocevni sistem, radiator pa je vezan na dvocevno vertikalo. V normalnih situacijah prihaja topla voda v radiator zgoraj (kjer je tudi ventil), odhaja pa spodaj že deloma ohlajena. V primeru, da je v radiatorju zrak, je ta vedno zgoraj in ne dopusti vodi, da prosto zakroži. Sumim, da je to glavni problem, ki se pogosto pojavi prav na najvišjih radiatorjih. Rešitev je redno odzračevanje ali montaža avtomatskega odzračevalnega ventila, ki je na radiatorju vedno zgoraj in vedno na nasprotni strani ventila za regulacijo toplo vode. Zamenjava cevi ne more biti problem 1/3 ogrevanja, saj je radiatorju "vseeno", kje pride topla voda in kje odide hladna. V tem primeru je sicer regulacija (zapiranje tople vode) otežkočena (ne pa nemogoča), saj zapirate oglajeno vodo. Idealna rešitev je torej zamenjava cevi pred ogrevalno sezono, kar pomeni 1 uro dela za monterja. Verjetno celo brez varjenja, torej "suhomontažno". Je pa potrebno sprazniti vodo iz celotnega sistema vertikale. Praktična rešitev je, da to (v sodelovanju s kurjačem in vednostjo upravnika) preprosto organizirate in plačate sami. Pred tem posegom pa - kot rečeno - preverite stanje zraka v radiatorju. Verjetno bo že to rešilo glavnino problema.

V zvezi z namestitvijo delilnikov (indikatorjev) na radiatorjev me zanima sledeče:
Smo v 40 let starem bloku s štirimi etažami, v stanovanju v zadnji etaži (z neizolirano zgornjo ploščo in streho),s tremi zunanjimi stranicami (severna stranica je najdaljša - cca 11m), četrta stranica se deli in meji 1/2 na stopnišče in 1/2 na sosedovo kuhinjo z našo kuhinjo, kjer je bila do sedaj v stanovanju najvišja max. temperatura do 20 stopinj, v ostalih prostorih pa manj, včasih tudi 17. Upravnik pravi, da je bila hidravlika že lansko leto urejena, ampak se ni poznalo.
Sedaj bi rada vprašala strokovnjaka, na kaj bomo morali biti pozorni pri sklepanju dogovora z upravnikom t.j. kakšen, vsaj približen korekcijski faktor bi bil v tem primeru ustrezen in kako bomo lahko privarčevali, če temperaturo ne moremo spraviti več kot na 20 stopinj in teoretično: če bi bili v stanovanju s še manj stopinjami ali bi nam potem popravili korekcijski faktor v našo škodo?
P.S.: radiatorje imamo nove s termostatskimi ventili, odprtimi do konca in če bo tako še naprej jih sploh ne bomo potrebovali. Hvala in lp.
 

Skrbnik NEP, 21.08.2011, 12:28:59 V rubriki "članki" so trije članki (Bloki 1, 2 in 3), kjer piše "vse". Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema pa gre pred delilniki. Prvo je potrebno na vsakem radiatorju zagotoviti enako temperaturo, da se potem res pravično meri (predvsem pa, da vas ne zebe). Razlog da vas zebe je neizolirana zadnja plošča (ne streha), verjetno tudi slaba okna in neizolirana fasada. Podoben problem (a manj izrazit) kot vi imajo verjetno tudi spodnja stanovanja nad kletjo. Spomnite solastnike in upravnika, da s kvalitetnim oodom stavbe (toplotna izolacija, nova okna) pade strošek ogrevanja pade 50 - 70%, kar je dobiček (ali kredit samemu sebi), saj se naložbe odplačujejo s prihranki. Da je to veliko in hitro, potrjuje primer 3 manjših blokov iz Cerknice. Vseh stanovanj je 36 (12 na blok, 6 na stopnišče), skupaj se ogreva okrog 2.000 m2, poraba ELKO je okrog 40.000 litrov na leto. Ob zamenjavi nafte za sekance bi stala instalacija na ključ (150 kW kotel na sekance, hranilnik tople vode, novi cevni razvodi do blokov, tri podpostaje, vsa avtomatika, 80 m3 zalogovnik za sekance,…) okrog 80.000 €. Ob subvenciji 25% (20.000 €) se preostalih 60.000 € povrne v 2 letih s prihranki pri energiji. Še ogrevanje. Možno je, da ima upravnik prav. Če ima, potem je v vseh radiatorjih v vseh etažah enaka temperatura ogrevalne vode. To se enostavno preveri s termometrom. Če ni enaka, pomeni, da sistem ni uravnotežen. To, da se je lani "hidravlika urejala" še ne pomeni, da se je uredila dobro. Če pa bo temperatura vode v vseh radiatorjih v vseh etažah enaka, potem je razlog hladnega stanovanja v toplotni izolaciji stropa proti hladni podstrehi (ki jo ni). Korekcijski faktorji niso ekzaktni, niti ni predpisana metoda za določitev. Gre za to, da vsi lastniki priznajo lastnikom stanovanj na neugodnih legah manjši strošek zaradi večjih toplotnih izgub in se to zapiše v sporazum o delitvi stroškov. Ena od možnosti je, da plačajo nevtralna stanovanja 100%, slaba (kot vaše) 85%, dobra (srednja v bloku, obrnjena na jug) pa 115%. Korekcijski faktor se dela za vsak radiator (delilnik), ne pa na stanovanje, saj ima ta lahko severne kot južne prostore. A opozarjam. Ta delitev (85, 100, 115) je le orientacijska, vsekakor ima lahko večji razpon, ali krepko manjšega pri dobri toplotni izolaciji oboda stavbe. V vsakem pogledu pa se en blok smatra kot ena stavba, kjer je potrebno vsem prostorom zagotoviti enake (čim bolj enake) pogoje. Delilniki so sedaj res hit, a za vašo hišo predlagam kvalitetno toplotno izolacijo celotnega oboda (+ okna). Zelo koristen bo obisk pri energetskem svetovalcu ali pa ga povabite na predavanje. Preberite tudi rubriki "Črna točka" in "Energetski kiksi" pa še članke. Tako se boste na reševanje problemov dobro pripravili.

Ali to pomeni, da jih v star sistem, ki ni hidravlično uravnotežen, ni potrebno vgrajevati? Tako si jaz razlagam stališče vladnega predstavnika.


From: Erik.Potocar@gov.si [mailto:Erik.Potocar@gov.si]
Sent: Tuesday, August 16, 2011 1:46 PM
Subject: Re: Vprašajte nas


Pozdravljeni!

V primeru, da ni možno zaradi tehničnih lastnosti ogrevalnega sistema za vgradnjo delilnikov, le teh ni potrebno vgraditi.

Erik Potočar

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo
Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
Tel: (01) 400 34 14
Fax: (91) 400 33 48
________________________________________

Ministry of the Economy, Energy Directorate
Kotnikova 5,SI-1000 ljubljana
Tel:+386 1 400 34 14
Fax: +386 1 400 33 48
 

Skrbnik NEP, 16.08.2011, 21:29:38 Bolje, kot za - po moje - napačne povzetke (zaključke), je vprašati dotičnega za razlago. Hidravlična uravnoteženost ogrevalnega sistema ni povezana z meritvami, le zadovoljstvo uporabnikov z (ne)toplimi stanovanji bo brez uravnoteženega sistema manjše. Navedene tehnične lastnosti ogrevalnega sistema pa si sam razlagam ob vsaj dveh primerih. Prva je montaža kalorimetrov v novejših blokih, druga pa ogrevanje prostorov brez radiatorjev (talno, stensko, stropno, toplozračno). Edino tako formulacijo (kot jo navajate) sem našel v 551 členu novega Energetskega zakona (EZ-1), ki pa je še predlog, saj traja javna obravnava do 01. 10. 2011.

Smo pred izvedbo plana zamenjave strešne kritine in izolacijo zgornje plošče, leta 1983 zgrajenega 4 nadst. bloka, z možnostjo ureditvijo podstrešja v stanovanje (le ta ni izkoriščena). Med stanovalci so se začele razprave o smiselnosti izolacije zgornje plošče, češ da ima korist le zgornji stanovalec, ostali pa nobene. Še posebej to velja za stanovalce v pritličju, katerih spodnja plošča ni izolirana. Se da to uredit s korekcijski faktorji pri delitvi porabe energije. Nekaj jih imamo vgrajenih, kdo opravi meritve in koliko to stane. Po strehi imamo namen obnoviti in bolje izolirat fasado. Prosim za mnenje. Gre za večje naselje blokov. Hvala, lp
 

Skrbnik NEP, 15.08.2011, 13:25:47 Blok se v vsakem primeru smatra kot ena stavba, vsem (zgornji in spodnjim) je potrebno zagotoviti enako dobre bivalne razmere. Za delilnike si preberite "vse" med članki (Bloki 1, 2 in 3), se pa bojim, da jih bo treba dokupiti ali celo vse obstoječe delilnike nadomestiti z enotnimi. Za delilnike (zelo priporočam tudi hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema) in toplotne izolacije so na voljo subvencije Eko sklada. Več med novicami v "Dobro jutro, Subvencije za gospodinjstva 2011 (TVSLO1, 04. 01. 2011)". Pri subvenciji zahteva Eko sklad min. 25 cm. Sam priporočam 40 cm v streho (če je spodaj stanovanje) ali 30 cm na zadnjo ploščo (velja za lambdo 0.041). Več v Energetski kiksi v "Katera je »prava« debelina termoizolacije?", v "Termoizolacija betonskega stebra" pa je razložena potreba po izolaciji pol metra čez. Veliko boste izvedeli tudi med prebiranjem odgovorov v tej rubriki. Za spodnjo etažo bi veljalo toplotno izolirati strop v kleti (zopet "pol metra čez"). Toplo priporočam obisk Energetsko svetovalne pisarne (http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/index.html), mogoče kar več solastnikov. Bo koristilo.

Na tej strani sem zasledli vaša priporočila glede debeline TI obodnih sten in s tem povezane toplotne prevodnosti; 12cm->U = 0,29W/m2, 15 -> U=0,22 in 20 cm->U = 0,16 W/m2K (slednje je tudi priporočeno).
Samo debelino TI bomo izbrali glede na izbran sistem (eps stiropor, grafitni stiropor, vlona...), tako da dosežemo željeni U.
V katologih proizvajalcev sem pa zasledil, da navajajo tudi U same obodne stene, tako ima npr. votli opečni blok debeline 29cm U 0,93. Vprašanje je, ali za ciljno toplotno prevodnost obodne stene (npr. U 0,16) upoštevam tudi toplotno prevodnost same stene ali se ta priporočeni U 0,16 W/m2K nanaša zgolj na TI?
 

Skrbnik NEP, 20.07.2011, 08:17:13 Skupaj za celotno konstrukcijo, torej zid + izolacija. Poglejte tabelo v "energetski kiksi", ki je skoraj na koncu rubrike. Tam je pregledno pokazano, da je material za zid zelo pomemben, če se gradi brez toplotne izolacije (U se nahaja v rdečem stolpcu). Ko pa gre na katerikoli material za zid še izolacija, postane material za zid nepomemben. Zato sam nikoli ne priporočam dragih (in izolacijsko dobrih) materialov za zid, temveč najcenejše, prihranek pa se uporabi za nakup več izolacije (20 cm postaja prej minimum kot maksimum). Ne pozabimo, da je potrebno izračunati (in plačati) celoteno obodno steno (zid + izolacija) na ključ, ne pa zgolj zid. Ne spreglejte tudi pomen lambde toplotne izolacije, kar je tudi razloženo v "Energetski kiksi".

Zanima me zakaj se za hranilnik toplote uporablja tudi izraz ZALOGOVNIK. Moje mnenje je da je zalogovnik prostor za drva ali pelete v peči. hranilnik toplote pa izoliran rezervoar z tekočino(vodo) kjer se shranjuje toplotna energija. Prosim za tolmačenje pravilnosti izrazov!!
 

Skrbnik NEP, 15.07.2011, 07:59:30 Imate popolnoma prav. Izrazoslovje nastaja (se poraja) z novimi izdelki, kombinacijami in uporabo. V žargonu in vsakodnevni uporabi se za vse kurilne naprave uporablja izraz "peč", dejansko pa je izraz peč namenjen lokalnemu ogrevanju (ena peč v sobi), za centralno ogrrevanje se uporablja izraz "kotel". Izraz "bojler" naj bi pomenil hranilnk (posodo) za toplo sanitarno (torej pitno) vodo, hranilnik tople vode (tudi "HTV") pa "umazano" (torej vodo ki gre v ogrevala). Definicije so običajno na začetku zakonov (da se ve, kaj se z dotičnim zakonom ureja), za vsakodnevno uporabo pa podajam izraze, kot jih uporablja Eko sklad v svojih razpisih. Ta je letošnji za subvencije za biomaso in pravi: Priznani stroški vključujejo: - nabavo in vgradnjo kurilne naprave; - predelavo obstoječega ali izdelavo novega priključka za dovod zraka in odvod dimnih plinov; - nabavo in vgradnjo zalogovnika za gorivo, transportnega in varnostnega sistema, ustrezne krmilne opreme in hranilnika toplote.

Spoštovani.

Kot stanovalce bloka nas zanima ali oz. kaj lahko storimo oz. na koga se lahko obnemo, če eden izmed sosedov konstantno meče hrano skozi okno. S tem hrani ptiče, golobe, potepuške mačke... Pred blokom nastajajo mastni madeži (od hrane), katerih niti dež ne more več sprati.
Soseda smo glede njegovega početja že večkrat opozorili, vendar ne zaleže.

Za vaš odgovor se vam lepo zahvaljujem.

Lp
 

Skrbnik NEP, 13.07.2011, 23:30:18 To sicer ni moje področje, a če bi bil sam v taki situaciji bi začel pri upravniku (ker opozorilo dotičnemu sosedu ne zaleže) in to z dopisom in podpisi sostanovalcev, v vednost bi ga poslano tudi temu, ki meče hrano skozi okna. Pri neuspehu bi v naslednji stopnji poslal dopis na policijo in sanitarno inšpekcijo, zopet v vednost tudi problematičnemu stanovalcu. V vsakem pogledu pa je (bi moralo biti) to metanje opredeljeno v hišnem redu. Če se vam zdijo procedure predolge pa pokličite na sanitarno inšpekcijo (Od leta 1994 se imenuje Zdravstveni inšpektorat RS in je organ v sestavi Ministrstva za zdravje). Dobre informacije lahko dobite tudi na vaši komunalni službi, od začetka julija 2011 je namreč po vsej Sloveniji prepovedano prosto odlagati organske odpadke, kamor lahko uvrstimo tudi opisano hrano.

imaš kaj izkušenj z elektronskim sušenjem stavb?

Ali lahko strokovno komentiraš prospekt http://www.vlaga.si/PROSPEKT%20DRYMAT%20SLO.pdf?

 

Skrbnik NEP, 09.07.2011, 14:43:44 Problem vlage v temeljih in podnožju zidu (coklu) - katero rešitev ponuja ta sistem - nastane iz treh virov. Zunanja dva sta voda (deževnica, podtalnica, zamakanje) in vlaga (zemlje, terena), notranji je kondečna vlaga. Problem vode rešujemo z drenažo (horizontalno in vertikalno), žlebovi in peskolovi za odtok padavin iz strehe ter naklonom terena od stavbe. Vlago rešujemo kot vodo (ti "vodni" ukrepi so vedno pri vsaki stavbi), bistvo zaščite pred vlago pa je horizontalna hidroizolacija (Izotekt) na vrhu temelja in pod tlakom. Pozorni smo tudi na vertikalno hidrizolacijo v zasutem delu stavbe. Oba ukrepa preprečita vstop vode in vlage v stavbo. Tretji vir (kondenčna vlaga) pa je notranja, kot posledica (1)bivanja s katerim proizvajamo vlago, (2)vedno bolj zatesnjenih stavb, predvsem pa (3)toplotnih mostov okrog temeljev in cokla. Več o tem v rubriki "Črna točka". Če želimo imeti mir ter suho in udobno bivanje, moramo realizirati (uspešno narediti) vse tri ukrepe, to je zaščita pred vodo, pred zunanjo vlago in pred kondenčno vlago. Poleg tega moramo poskrbeti za zračenje vse dni v letu (pozimi še posebaj). To naredimo z odpranjem oken (3 x dnevno za 2 - 4 minute, cela etaža na prepih) ali prisilnim prezračevanjem z rekuperacijo. Ob tem tudi spremljamo % notranje vlažnosti (idealen je 50%, nad 70% se že začenja kondenzacija na izrazitih toplotnih mostovih). Sedaj pa splošno k prospektu. Voda - kot vse v naravi - teži k izenačevanju. Zato se vedno pomika (v našem primeru kapilarni dvig) proti suhemu. Izjemno dober prikaz (in dokaz) je prispevek "Dvig vlage čez 2 metra" v rubriki "Energetski kiksi". To so naravne zakonitosti, ki jih ne morejo spremenito nobene "pilule za srečo". Firme, ki verjamejo v svoje izdelke, dajo garancijo na rezultat, ne na izdelek. O garanciji ni v prospektu nič (niti izdelek, še manj učinek). Prav tako dajo referenčne objekte, saj ljudje nič več ne verjamemo samo zapisanemu. Papir pač prenese vse. Sedaj pa še konkretno k prospektu. Ocenil bi ga kot sugestibilen PR material. Uporablja procesne besede, ki so problem (vlaga, brez gradbenih posegov), dopadljive (suha hiša, nižji stroški ogrevanja, boljša bivalna klima) in "pametne" (da ne rečem znanstvene) kot so protokol, analiza, proces, karakteristike,.... Prospekt ima skice, tabele in diagrame (deluje resno in "znanstveno"), nima pa rezultatov meritev, garancije, referenčnih objektov, cene,... Sistem me ne prepriča, torej ga ne bi svetoval. Bi si pa z veseljem ogledal delovanje sistema v praksi (na stavbi) in rezultate, podkrepljene z vsakodnevnim (tedenskim, mesečnim) merjenjem vlage v stenah v zadnjih 2 letih. Če dopuščam možnost, da sistem deluje pri talni vlagi, pa si ne znam predstavljati, de bi deloval tudi pri vodi in kondenčni vlagi.

Ali lahko oddam vlogo po tem, ko smo žr zamenjali okna pri hiši?

Pozdravljeni!
Zanima me, če še velja, da lahko vlogo oddamo za nazaj.

Lp!

Na 40 let stari hiši sem se odločil vgraditi PVC okna ravno z zunanjim zidom. Na zunanji strani je izvedena zaribana fasada v deb. 3cm, ki je v dobrem stanju. Kasneje bo izvedena tudi fasada 10 ali 15cm. VPR: Ali se lahko pojavi toplotni most in vlaga na notranjih špaletah, ker bo ostalo 3cm zunanje špalate (fasada)? Okna se verjetno ne morejo vgraditi ravno z zaribano fasado, ali pač? (Debelina zidu je 30cm). Hvala!
 

Skrbnik NEP, 01.07.2011, 18:35:37 Smrtni greh bi naredili, če bi okno pomaknili za tiste 3 cm v notranjost. Nobene težave ni, če smatrate omet kot sestavni del zidu. Vsekakor montirajte ravno z zunanjo linijo ometa. Raje 0.5 cm bolj ven, da bo prostor za lepilo in se bo toplotna izolacija (brez lepila) dotikala okvirja. V vsakem primeru bo več kot polovica okenskega okvirja na zidu. Bodite pozorni na kvaliteto vradnje (oglejte si napake v rubrikah Črna točka in Energetski kiksi). Pri debelini toplotne izolacije pa vam predlagam 20 cm, nikakor pa pod 15 cm (in seveda uveljavitev subvencije). Gotov (na ključ) m2 fasade 20 cm je le za okrog 10% (okrog 5 €) dražji od 15 cm, fasada pa vam bo služila naslednjih 30, 40, 50,... let.

Na novi hiši izdelujemo fasado z izolacijo 16 cm pa me zanima če in kako ( dokazili ali računi) priti do subvenci?
 

Skrbnik NEP, 30.06.2011, 20:48:05 Žal ne bo šlo. Fasada se subvencionira samo za stavbe, ki imajo gradbeno dovoljenje starejše od 01. 01. 2003.

Pozdravljeni, na 40 let stari hiši bom zamenjal okna (PVC). Debelina zidu (zaribana fasada brez izolacije ) je 35cm. Nad okni bodo škatle za rolete. V planu 5-tih let je tudi izvedba TI fasade 10cm ali 15cm.Ali je smiselno izolirati celotno površino špalet s stirodurjem 2cm, bojim se, da bi se v obdobju brez TI fasade pod stirodurjem (znotraj)pojavila plesen, ki bo nevidna in škodljiva? Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 28.06.2011, 12:28:58 2 cm je (skoraj) enako 0. Zunanja špaleta je (samo malo drugače postavljen) del zidu, zato mora biti enaka debelina izolacije, kot na ostali fasadi (sam predlagam 20 cm, nikakor pa ne pod 15, kar zahteva tudi PURES in za kar je na voljo tudi subvencija Eko sklada). Ker verjetno okrog oken (na vseh 4 straneh!!!!) ni dovolj prostora, se da vsaj na 3 (razen na prekladi) izštemati macete (da dobite prostor za izolacijo na prekladi pa lahko spustite okno ali vzamete nižjega). Nekaj dela, a zelo priporočam. Debelina toplotne izolacije na špaleti naj bo vsaj 10 cm (bolje enako, kot na ostali bodoči fasadi), uporabite izolacijo s čim nižjo toplotno prevodnostjo (lambdo), ki naj bo vsaj okrog λ ≤ 0,032 W/mK, še bolje pa okrog λ ≤ 0,022 W/mK in to ne glede kateri material boste dali na fasado. Vse te probleme pa boste rešili, če montirate okna na zunanjo linijo zidu. Preberite rubrike "Črna točka in Energetski kiksi. Še odgovor glede plesni. Ob nepopolni in ne dovolj debeli izvedbi izolacije se vam bo ta pojavila na notranji špaleti.

Problem je notranja vlaga. Meritve so bile narejene. Popravljajo se je že 13 stanovanj. Večina je prvo leto popravila notranjost in leto kasneje, ko se je izkazalo, da to ne zadostuje še zunanjost. Nam sedaj strokovnjaki zatrjujejo, da bo popravilo notranjosti dovolj. Je lahko dovolj?
 

Skrbnik NEP, 28.06.2011, 11:54:54 Kot rečeno. Preberite priporočene tekste, v vsakem primeru svetujem obisk pri energetskem svetovalcu mreže ENSVET. Pisno in na daljavo ne morem dati nobenega drugega (konkretnega) nasveta. Lahko pa pritrdim, da je notranja toplotna izolacija dovolj, a s pripombo, da mora biti izvedena "u nulo" pravilno in "držanjem" vlage v stanovanju pozimi na okrog 50%.

Pozdravljeni!
Živimo v mansardnem stanovanju, novogradnja. Že 3 leta imamo težave z vlago in plesnijo. Po ogledu so nam predlagali demontažo mavčnih plošč, parne ovire, izolacijo, obdelavo knaufa in beljenje s termoshidel barvo. V tožbo ne bomo šli, popravljali bomo na svoje stroške. Ker je predračun zelo visok prosim za mnenje ali lahko opisano reši naše težave. Bojim se, da popravila notranjosti ne bodo dovolj. Mislim, da bi morali opraviti dela tudi na zunanjosti bloka (izolacija fasade, izolacija podstrešja). Najlepša hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 28.06.2011, 11:38:47 Kar milo se mi stori (da ne uporabim kakšne kletvice), ko zvem o takih šlamparijah in nemoči lastnikov novih stanovanj. Ni druge, kot da sanacijo vzamete v svoje roke, vsaj na ravni osnovnega razumevanja odnosov vzrok-posledica. V osnovi je potrebno definirati vzrok(e) problema. Začnemo z določitvijo ali je problem zunanja voda (zamakanje) ali notranja (kondenčna) vlaga. Več v obeh člankih (Plesen in Odprava plesni, 2010). Če je notranja (obvezno merjenje vlage in redno prezračevanje) imate kar nekaj možnosti za zmanjševanje vlage (posledično odprave plesni), za kar niso potrebne investicije. Na strehah (prevsem stikih) so po vsej verjetnosti toplotni mostovi (preberite rubrike "Črna točka in Energetski kiksi). Če se boste odločili za sanacijo je ta možna zunaj ali v stanovanju (a ne na pamet, brez da ugotovite natančne vzroke). Optimalna je zunaj, običajno se da z ogledom hitro ugotoviti (tudi sami, ko boste "predelali" priporočene tekste). V vsakem primeru svetujem obisk pri energetskem svetovalcu mreže ENSVET.

Imamo novogradnjo, zidano z blokom porotherm 30x25. Glede na zunanje podometne žalozije smo se odločili za izolacijo 16cm. Zanima me kolikšno korist prinaša uporaba baumit open plus sistemav primerjavi z navadnim stiroporjem.

Hvala in lep pozdrav.
 

Skrbnik NEP, 27.06.2011, 12:05:36 S komercialnimi imeni je križ, ker nikoli ne vem, kaj se pod posameznim imenom skriva. Če prav razumem je pod "baumit open plus" razumljena toplotna izolacija iz črnega stiroporja (belemu je dodan grafit). To je tista skrivnost tega fasadnega sistema (nekateri izpostavljajo še lukjničavost za boljši prehod vlage, ki pa je pri novi stavbi brezpredmetna), vse ostalo je enako, kot pri ostalih fasadah. Črni stiropor (Fragmat ga imenuje Neopor) je cca 20% bolj izolativen od belega, prav toliko je tudi dražji, tako ste na istem (stroškovno in izolacijsko), ali daste 12 cm črnega ali 15 cm belega. Odgovor na vaše vprašanje je: Pri enaki debelini 16 cm bo strošek gotovega m2 fasade pri črnem EPS za cca 6 - 8 % dražji od belega. Izolacijska korist bo večja (sam predlagam, da razmišljate o 20 cm, kar bo dražje za okrog 10% od 16 cm), koliko pa je odvisno od energenta za ogrevanje. Dražji, ko je, večja bo korist (manjše bodo zgube pozimi), ne pozabite tudi na poletno pregrevanje. Še izjemno POMEMBNO OPOZORILO. Med vgradnjo (lepljenjem na zid), mora biti fasadni oder NUJNO zaprt z zavesami, saj sonce NE SME posijati na plošče iz črnega EPS okrog 5 dni (da lepilo popolnoma zveže), v nasprotnem se bodo zvijale. Potem je delo naprej neproblematično.

A je trenutno aktualna kakšna subvencija za
• vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov in
• vgradnjo sistema delitve stroškov za toploto.
hvala... n
 

Skrbnik NEP, 24.06.2011, 06:20:14 Da. Več med Članki (Bloki 1, 2 in 3), razpis je na www.ekosklad.si.

Ko preberem vaš odgovor mi še vedno ni jasno koliko subvencije lahko pričakujemo.Imamo ponudbo za 15 cm izolacijo fasade.v vrednosti 49.000,00 eura.Mi lahko na te podatke napišete konkreten odgor. Pozdravljeni in najlepša hvala.
 

Skrbnik NEP, 23.06.2011, 22:41:54 Višina subvencije za toplotno izolacijo fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe znaša do 25 % priznanih stroškov naložbe (v razpisu je napisano, kaj spada sem). Recimo, da po tem kriteriju lahko dobite največ 12.250 €. Drugi kriterij pa določa največ 12 € na m2 za največ 150 m2 na stanovanjsko enoto. To pomeni 1.800 € na stanovanje. Izračun pokaže, da dobite za 5 stanovanj 9.000 €, za 6 bo to 10.800 €, za 7 stanovanj pa 12.250 € (po prvem kriteriju), za 8 stanovanj (in za vsa naslednja) prav tako 12.250 €.

Zanima me, ali obstaja kakšen način izvedbe prezračevanja pri adaptaciji starejših hiš. Pri novogradnjah to ni tak problem. Kako se to rešuje pri starejših gradnjah. Zasledil sem nekje, da je možno rekuperacijo izvesti tudi po fasadi objekta? Obstaja kakšna konkretna tehnična rešitev?
 

Skrbnik NEP, 23.06.2011, 13:28:46 Konkretno je težko kaj reči. Če na NEP Slovenija desno (nad zemljevid Slovenije) poiščete "Prezračevanje" dobite 19 naslovov, kjer si je moč rekuperacijo ogledati v praksi. Sam ne vidim nobenih težav pri obnovi stavbe (v primerjavi z novogradnjo) in željo vgraditi prezračevalni sistem. Tega lahko s spuščenim stropom na hodniku pripeljete v vsak prostor in potem po prostoru. Teoretično je možno tudi z vrha ali od spodaj. Štema se samo preboje, cevi pa so nadometne vidne ali zaprte. Odvisno od opreme in estetskih zahtev. Po fasadi je tudi možno, a v tem primeru mora biti vsaj 20 cm toplotne izolacije nad cevjo, kar pomeni, da je treba cevi vstaviti v zid (štemanje). V vsakem primeru pa si za načrt, izvedbo in kasnejše vzdrževanje vzemite profesionalce. Sami tega ne počnite. Rekuperacija je super sistem, a če ni pravilno dimenzioniran ter narejen, boste bentili celo življenje (vsaj do odklopa pa prav gotovo).

Naš večstanovanjski objekt je star cca 60 let in ima še prvo fasado. Odločili smo se za izdelavo toplotnoizolativne fasade. Ali se toplotna izolacija lahko pritrdi na obstoječi omet ali ga je potrebno odstraniti?
Kako izolirati okenske špalete? Okna so nekje na sredini obstoječega zidu. Večina stanovalcev nas je okna že menjala, tako da prestavitev ne pride v poštev. Obstoječi zid je deb. cca. 40 cm in zidan iz polne opeke.
 

Skrbnik NEP, 21.06.2011, 15:45:12 Seveda se lahko, pomembno je, da je obstoječi omet "zdrav". To pomeni, da nikjer ne odstopa (da ne "škatla", ko potrkate po njem) in seveda da ne odpada. Če je slab, se običajno odstrani slabe dele in ponovno omeče (pazite, da se bo nova mallta posušila pred vgradnjo toplotne izolacije). Špalete so kriza. Optimalno je, da se na zunanji strani odstrani vsaj ves omet v špaleti (načeloma na vseh 4 straneh okna), še boljše je, če se izštemajo macete, a je to običajno nepriljubljeno delo. Potem se v špaleto vgradi najbolj izolativno toplotno izolacijo (recimo Weber Super 22) maksimalne možne debeline. Zunanja polička (te bodo morale biti vse nove) tako v celoti leži na toplotni izolaciji. Če bo toplotne izolacije premalo, vam še vedno (po prvi zimi recimo) ostane, da toplotno izolirate tudi notranjo špaleto na notranji strani okna. Vsekakor priporočam, da skupaj z ostalimi stanovalci (mogoče tudi izvajalci, če niso preveč "pametni") preberete rubrike Črna točka, Energetski kiksi in Članki.

Pri obnovi večstanovanjske stavbe bomo za toplotno izolacijo uporabili stiropor debeline 14 cm. Fasade je cca 16oo m2. Koliko subvencije lahko pričakujemo? Ravno tako bomo obnovili streho. Ta je ravna. Nekje smo prebrali, da za izolacijo fasade lahko dobimo največ 2400 evrov.
 

Skrbnik NEP, 20.06.2011, 22:02:33 Za fasado je zahtevana minimalna debelina 15 cm (sam predlagam 20 cm, v tem primeru se m2 gotove fasade podraži za okrog 10%), za streho pa 25 cm (sam predlagam 40 cm). Debeline veljajo za toplotno izolacijski material s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK. Če boste vgradili boljšega (nižja λ) je lahko manj cm, a je potrebno to dokazati (podrobneje v razpisu Eko sklada). V rubriki "Energetski kiksi" preberite več prispevkov na temo "prave" izolacije. Višina subvencije bo (verjetno) krepko višja, povzemam iz razpisa: A - toplotna izolacija fasade pri obnovi večstanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 € na m2 za največ 150 m2 na stanovanjsko enoto v večstanovanjski stavbi. B - toplotna izolacija strehe oziroma podstrešja pri obnovi večstanovanjske stavbe Višina nepovratne finančne spodbude znaša 25 % priznanih stroškov naložbe, vendar skupaj ne več kot 10 € na m2 toplotne izolacije strehe oziroma podstrešja večstanovanjske stavbe.

Zanima me ali je velika razlika v učinkovitosti toplotne izolacije, če izoliraš z 20 cm izolacije pod estrihom (npr. pasovni temelji in plošča, stiropor in estrih) ali pa izoliraš z 20 cm pod temeljno ploščo (npr. z stirodurjem ali penjenim steklom). Kako je s toplotnimi mostovi v obeh primerih? Kakšna je cenovna razlika (približek)?
 

Skrbnik NEP, 17.06.2011, 23:38:31 Toplotna izolacija v tlakih ima dve funkciji. Ena je toplotna, druga pa zvočna. Obe nalogi lahko opravi ena plast izolacije (recimo 2 cm med ogrevanima etažama je samo zvočna ali "vaših" 20 cm proti raščenemu terenu, ki je obojna), vedno pod plavajočim estrihom. Do pojava pasivnih hiš so bili temelji pretežno pasovni, z izolacijo pod estrihom ("vaših" 20 cm) in - zelo pomembno - toplotno izolacijo temeljev na zunanji strani (poglejte "črna točka" na NEP Slovenija), kar se nedosledno in redko izvaja, še bolj redko pa pravilno. Če se to še naredi na temeljih na obodu stavbe, pa se praviloma na notranjih ne (pa bi se ravno tako moralo). Drugače je tu toplotni most (po katerem sprašujete). Če se naredi tako, ni nobene toplotne razlike med eno in drugo opcijo. Še popravek plasti (če izoliraš z 20 cm izolacije pod estrihom). Med pasovnimi temelji je nasutje (utrjeno in zvibrirano), nanj gre podložni beton 10 cm (brez armature, torej to ni plošča), nanj hidroizolacija (recimo Izotekt), nanj toplotna izolacija (zaradi sigurnosti - da se ne dotikata - damo pod toplotno izolacijo PVC). PVC gre tudi na toplotno izolacijo - da ne pride voda iz betona v izolacijo. Potem sledi 4 - 5 cm armiranega estriha in za zaključek talna obloga. V primeru talne plošče (načeloma je to boljša rešitev) pa moramo uporabiti dve plasti toplotne izolacije. Prva je pod ploščo (položena na podložni beton /ta je na utrjenem terenu/ in hidroizolacijo). Vedno se uporabi XPS (stirodur) ali penjeno steklo, debelina pri pasivnih hišah je do 40 - 50 cm. Potem zalijemo temeljno ploščo (železo in debelino izračuna statik, običajno je debela okrog 20 cm). Na to ploščo gre kasneje (ko se delajo tlaki) še ena plast izolacije (2 cm nad vsemi horizontalnimi vodi je dovolj), nanjo pa plavajoči estrih. Ta plast toplotne izolacije je samo zvočna izolacija. Ne smete pa spregledati čela temeljne plošče, ki mora biti prav tako toplotno (tudi hidro) izolirano z XPS in isto debelino kot pod ploščo (do 40 cm). Zato mora biti toplotna izolacija pod temeljno ploščo vsaj okrog pol metra daljša (za temeljno ploščo 10 x 10 m je torej tloris toplotne izolacije 11 x 11 m). V tem primeru toplotnih mostov ni. Cenovna ocena je težavna. Pri materialu (toplotni in hidro izolaciji) ni razlike, betona gre v temelje verjetno več, kot v ploščo, podložni beton je v obeh primerih. Tesarskih del je pri temeljih več, je pa verjetno manj armature. Glede na navedeno bi rekel, da je verjetno temeljna plošča cenejša po materialu, naredi se hitreje (manj dela), ni kopanja temeljev (in odvoza ali deponiranja izkopanega), prevsem pa izrazito manj možnosti, da se naredijo toplotni mostovi. Vsekakor pa to delo (predvsem načrt in izračune) prepustite profesionalcem. V veliko pomoč vam je lahko Matjaž Zupan iz podjetja Fibran.

Za katera dela pi obnovi stanovanjske hiše je možno pridobiti subvencije in na kakšen način?
Hiša je trenutno pokrita delno s salonitkami, delno pa že z opeko.
Hvala za odgovor.
 

Skrbnik NEP, 09.06.2011, 20:47:38 Med Novicami je deveta "Dobro jutro, Subvencije za gospodinjstva 2011 (TVSLO1, 04. 01. 2011)", kjer je na kratko napisano to, kar sprašujete. Za ostalo (podrobno) pa kliknite na "Vloga", ki je na koncu "A. Gospodinjstva v eno ali dvostanovanjskih stavbah, 6SUB-OB11"

Spoštovani!
Z možem sva se odločila za finsko brunarico Finnbar, pa naju zanima, če je mogoče pridobiti subvencijo eko sklada za leseno hišo in če je mogoče pridobiti subvencijo za toplotno črpalko, saj bova hišo ogrevala s toplotno črpalko in s kaminom na drva.
LP, Milena
 

Skrbnik NEP, 08.06.2011, 21:34:50 Subvencijo eko sklada je moč dobiti za pasivno in nizkoenergijsko hišo, ne glede na material, torej tudi za leseno hišo. Pogoj je zelo dobra toplotna izolacija in še nekatere druge zahteve (preberite v razpisu na www.ekosklad.si). Od letos velja v Sloveniji PURES 2010 (podrobno v "Energetski kiksi", pod "Katera je »prava« debelina termoizolacije?"). Malo sem pogledal spletno stran te Finnbar hiše in se bojim, da jo brez dodatne toplotne izolacije sploh ne boste mogli postaviti, saj ne boste dobili gradbenega dovoljenja. Preverite pri prodajalcu. Subvencija za toplotno črpalko je možna, a brez dodatne toplotne izolacije je TČ zelo neracionalna rešitev (velika poraba elektrike). Predlam vam nujen obisk pri energetskem svetovalcu.

PRI NAS BOMO MENJALI PEČ NA DRVA ZA NOVEJŠO SEDAJ IMAMO VIADRUS U22. OGLEDAL SEM SI ŽE NEKAJ PEČI MED NJIMI TUDI viessmann vitoligno 100s, BUDERUS SFV, FROLING S3, ETA SH30.SEDAJ BI PA RAD VIDEL TUDI KOTEL BUDERUS SIGMA PLUS.
PA BI VAS PROSIL ČE VESTE MORDA DA IMA TA KOTEL ŽE POSTAVLJEN IN V UPORABI, PA ČE BI TA LASTNIK BIL TAKO PRIJAZEN IN MI ZADEVO POKAZAL
 

Skrbnik NEP, 04.06.2011, 19:40:41 Kotla s tem imenom ne najdem v bazi NEP Slovenija, niti med subvencionirami na strani Eko sklada, kjer je še najbližji je CHT (FUNKE) SIGMA PLUS 20 (tudi 30). Seznam subvencioniranih kotlov pokaže podobna imena, ki so lahko tudi zavajajoča. Zato predlagam, da: 1. Preverite pravo (uradno, ne komercialno) ime kotla 2. Vpišite polno in uradno ime v prvi iskalnik (zgoraj levo, pod logotip NEP Slovenija). Če iskalnik ne najde nič, iščite po posameznih besedah (recimo "plus") 3. Če ne najdete na NEP Slovenija nič, prosite uvoznika, prodajalca ali monterja, da vam omogoči ogled tam, kamor je bil tak kotel prodan (montiran) 4. Če ne bo uspeha, izberite drug kotel, predlagam iz seznama Eko sklada, saj sklepam, da želite uveljaviti subvencijo

kako naj dobro izoliram tla nad betonsko ploščo v nizkoenergijski hiši, preden položimo opečnate tlakovce
 

Skrbnik NEP, 02.06.2011, 10:00:59 Bistveno za izvedbo je, kaj je pod to betonsko ploščo. Če je neogrevana klet ali zemlja (teren), potem gre vsaj 15 (bolje 20) cm toplotne izolacije za tlake (torej trde). Nanjo obvezno PVC folija in potem armirani plavajoči estrih 4 - 5 cm, nanj gredo potem tlakovci . Sestava je enaka, če je spodaj ogrevan prostor, le debelina toplotne izolacije je 2 - 4 cm. Pri tlakih se lahko naredi nekaj toplotnih mostov, krepko več pa zvočnih (ti vam bodo "pili kri" celo življenje). Zato predlagam, da obiščete energetskega svetovalca in ga opremite z bolj natančnimi podatki, kot ste mene.

Nimamo hidravlično uravnovešenega sistema, nimamo fasade. Ker na to nimam vpliva, saj je to stolpnica s 13 nadstr. (jaz sem v 4. nadst.) in gre vse zelo počasi (tudi denar v rezervni sklad kaplja zelo počasi)
Naredila sem kar je v mojih zmožnostih. Vgradila sem nova okna, imam nove radiatorje in termostatske ventile. Sedaj bi poskusila še z notranjo izolacijo. Hvala za odgovor, obrnila se bomo tdui na energetskega svetovalca.
Še eno vprašanje glede uravnovešenega hidravličnega sistema. Ker v rezervnem skladu nimamo denarja za vse investicije bi vas vprašala v kakšnem vrstnem redu naj bi opravljali investicije. Sedaj moramo prvo delilnike (ker je pač zakonsko predpisano) bi bil naslednji korak hidr. uravnotežen sistem, ali fasada?
Naj omenim še to, da ima stolpnica 13 nadstropij oz. 100 enot, da nimajo vsi novih oken, niti radiatorjev.
hvala, zelo ste prijazni
 

Skrbnik NEP, 01.06.2011, 09:15:28 V rubriki člank so trije članki (Bloki 1, 2 in 3), kjer piše "vse". Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema pa gre pred delilniki. Prvo je potrebno na vsakem radiatorju zagotoviti enako temperaturo, da se potem res pravično meri (predvsem pa, da vas ne zebe). Fasada gre lahko kadarkoli, načeloma pa je bolje prvo zmanjšati izgube na obodu (okna, fasada, zadnja plošča, strop kleti), potem pa novemu stanju prilagoditi ogrevalni sistem. Strošek ogrevanja pade za 50 - 70%, kar je dobiček (ali kredit samemu sebi), saj se naložbe odplačujejo s prihranki. Da je to veliko in hitro, potrjuje primer 3 manjših blokov iz Cerknice. Vseh stanovanj je 36 (12 na blok, 6 na stopnišče), skupaj se ogreva okrog 2.000 m2, poraba ELKO je okrog 40.000 litrov na leto. Ob zamenjavi nafte za sekance bi stala instalacija na ključ (150 kW kotel na sekance, hranilnik tople vode, novi cevni razvodi do blokov, tri podpostaje, vsa avtomatika, 80 m3 zalogovnik za sekance,…) okrog 80.000 €. Ob subvenciji 25% (20.000 €) se preostalih 60.000 € povrne v 2 letih s prihranki pri energiji.

Spoštovani,
prosila bi vas za pomoč pri izolaciji severne stene v stanovanju. Živim namreč v stolpnici, ki je brez fasade. (imamo siporex) l. 65 Ker je dnevna soba osrednji prostor v stanovanju in je velika čez 20m2 jo zelo težko ogrevamo. Radiator čeprav je na maximumu ne ogreje sobe. Ker bomo sedaj vgradili te delilnike, me seveda skrbi koliko bomo plačevali saj smo že sedaj v sezoni plačevali tudi 90€/mesec). Problematičen je kot S/V strani in ta S stena. Ker za fasado, še nekaj časa, ne bomo zbrali potrebnih sredstev, bi poskusila z izolacijo od znotraj. Kako bi lahko izolirali steno? Kaj predlagate? Problem je ker imamo na tej S teni en del (okoli 1m) omaro, ki je fiksna in se ne more premikati. Ali naj damo stiropor ali stirodur, ali naj pustimo kaj prostora do omare fraj? Kaj predlagate. Sicer nimamo vlage niti plesni.
 

Skrbnik NEP, 01.06.2011, 06:36:28 Notranja toplotna izolacija pride kot rešitev bolj proti koncu, ko so vse druge možnosti izčrpane. Pred tem ima predost zunanja na fasad, na zadnji plošči in strop kleti. Torej celovit obod stavbe, kamor uvrščamo tudi okna. Za vse navedeno je na voljo subvencija Eko sklada (12 €/m2 fasade), prav tako ugodni krediti. Od daleč in kljub skopemu opisu delovanja radiatorja predvidevam, da ne morete ogreti sobe zato, ker ogrevalni sistem ni hidravlično uravnotežen (več v rubriki članki, Bloki 1, 2 in 3). Iz navedenega sledi, da je na voljo veliko boljših in (pre)potrebnih rešitev vašega prolema, ne le notranja toplotna izolacija. Če pa boste vztrajali le pri njej, predlagam nujen obisk pri energetskem svetovalcu, da vas opozori na vse možne toplotne mostove, da jih ne boste naredili. Kar se tiče debeline, velja enaka kot zunaj (sam predlagam 20 cm, Eko sklad daje subvencije za 15 cm, pod 10 cm nima smisla delati). Izolirate seveda vso steno, vključno za vgradno omaro, tudi okenske špalete (več pri obisku pri svetovalcu). Za bodočo stensko oblogo (mavčne plošče ali lesena obloga) gre obvezno parna ovira, potem pa toplotna izolacija, pritrjena na zid. Možna je tudi "fasadna" izvedba, kar pomen, da je zaključni sloj (in vse plasti) enak, kot pri zunanji fasadi. Nujno preglejte in preberite "Črna točka" in "Energetski kiksi" na NEP Slovenija.

Imamo čez 100 let staro hišo na Štajerskem, ki je vlažna od spodaj navzgor. Želeli bi sanirati ves vlažni kletni prostor, obnoviti okna, fasado, zamenjati ogrevalne naprave v hiši (sedaj centralna na olje), da bo vse varčno in okolju prijazno. Ali smo lahko upravičenci do nepovratnih sredstev za tako veliko investicijo na tako stari stanovanjski hiši, saj sami le-tega ne zmoremo finančno pokriti?
 

Skrbnik NEP, 30.05.2011, 13:37:01 Odgovor je 2 x DA. Prvič za subvencijo, drugič za kredit (za kar sicer ne sprašujete), oboje pri Eko skladu. Ta ima določilo, da se lahko dobi samo subvencija ali samo kredit, razen v primeru obsežne obnove (nad 20.000 €), ko se lahko koristi oboje. V vsakem primeru pa prvo k energetskemu svetovalcu, potem pa k projektantu. Nekaj rešitev (tudi v zvezi s sanacijo temeljev) poiščite na NEP Slovenija (članki, črne točke, energetski kiksi). Med novicami poiščite "Dobro jutro, Subvencije za gospodinjstva 2011 (TVSLO1, 04. 01. 2011)", kjer je splošen opis, ko pa kliknete na "vloga" (na zaključku "A. Gospodinjstva v eno ali dvostanovanjskih stavbah"), skočite na spletno stran Eko sklada, od tam vas sistem vodi naprej (razpis za subvencije je v prvem odstavku zgoraj desno, kredit pa levo).

Delal bom fasado črno fragmat 12cm, katera zadostuje kriterijem ekosklada. Imam pa že narejen cokl od prej in obložen z okrasnim kamnom. Cokl obsega kletne prostore in me zanima, ali je potrebno izolirati tudi cokl, da ti povrnejo subvencijo?
 

Skrbnik NEP, 27.05.2011, 09:01:12 Cokla ni potrebno (nujno) izolirati. Glede na to, da se spodnji prostori ne ogrevajo tudi ni velika slabost. Tudi debelina 12 cm je za Neopor (črni stiropor) je prava za subvencijo, vam pa svetujem, da daste vsaj 15 cm. Korist bo občutna, saj bo fasada "šparala" vsaj 20 - 40 let, strošek investicije pa bo večji za okrog 6% (okrog 2% na dodatni cm debeline). Še izjemno POMEMBNO OPOZORILO. Med vgradnjo (lepljenjem na zid), mora biti fasadni oder NUJNO zaprt z zavesami, saj sonce NE SME posijati na plošče iz Neoporja 2 - 5 dni (da lepilo popolnoma zveže). Potem je delo naprej neproblematično.

Mi smi lastniki 5. stanovanj v uhodu ali bloku.
Imamo skupno plinsko ogrevanje in se nepotratno obnašamo tudi brez teh merilnikov.
Zamenjali bomo ostrešje in ga izolirali.Obnovili fasado z novo 15cm.izolacijo.
Zanima me ali smo po zakonu dolžni namestiti merilnike in kakšne sankcije nas lahko doletijo ,če le teh ne ugradimo.

Lep pozdrav Robert!
 

Skrbnik NEP, 29.05.2011, 13:01:28 Po stanovanjskem zakonu ste večstanovanjska stavba (smatra se cel blok, ne vhod). Delilniki niso namenjeni nepotratnemu obnašanju (čeprav pripomorejo k temu), temveč pravični delitvi. Zelo dobra odločitev je, da izolirate ostrešje (za streho predlagam 40 cm toplotne izolacije, če pa boste izolirali zadnjo ploščo pa 30 cm). Za eno ali drugo lahko dobite subvencijo Eko sklada, ki zahteva najmanj 25 cm toplotne izolacije (kot rečeno, sam predlagam več). Subvencija je tudi za fasado, kjer predlagam 20 cm (Eko sklad zahteva 15 cm). Po pravilniku (več med članki v Bloki 1, 2 in 3) ste delilnike dolžni montirati. Preberite tudi odgovore na podobna vprašanja v tej rubriki. Preštudirajte tudi "Črne točke" in "Energetske kikse", kjer so opisane možne napake in rešitve. Pri dilemi ali 15 ali 20 cm velja dejstvo, da vsak nadaljni cm podraži m2 gotove fasade le za 1.7%. Dejansko torej stane m2 gotove fasade z 20 cm izolacije le 8 – 10 % več kot iz 15 cm. Vsi navedeni podatki veljajo za “staro” izolacijo, kjer je lambda okrog 0.041 W/mK. Na trgu so že nove, z izboljšano izolativnostjo, ki imajo lambdo okrog 0.032 W/mK. Najbolj znan predstavnik je Neopor (črn stiropor). Ta je lahko tanjši (16 cm namesto 20 cm), saj je okrog 20% bolj izolativen, prav toliko je tudi dražji. Najnovejše izolacije že dosegajo lambdo okrog 0.022 W/mK (Weber Super 22). V izolacijskem smislu je 10 cm take izolacije enako 20 cm “stare” z lambdo 0.041 W/mK. Sedaj pa še odgovor na bistveno vprašanje. Stanovanjski zakon v 25. členu določa, da se etažni lastniki o vgradnji dodatnih delilnikov, merilnikov ali odštevalnih števcev, ki omogočajo posredno določanje deležev za porabljeno toploto, toplo in hladno vodo, odločajo s soglasjem več kot 50% glede na solastniške deleže. Sklep o tem sprejmejo na zboru lastnikov ali s podpisovanjem listine. Glede kazni je po moje še nekaj nejasnosti, nekaj lahko zveste na http://www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12118/7153. Pravi odgovor vam lahko posreduje Ministrstvo za okolje in prostor, kjer lahko zastavite to vprašanje na »http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/stanovanja/upravljanje_vecstanovanjskih_stavb_pogosta_vprasanja_in_odgovori_v_zvezi_z_izvajanjem_pravilnika_o_upravljanju_vecstanovanjskih_stavb_uradni_list_rs_st_6009/«

kakšno mnenje imate o tem dokumentu na naslednji strani

http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/prostor/stanovanja/rezervni_sklad_delilniki_merjenje_toplote.pdf


Ali še vedno nimam prav glede delitve stroškov ?

Hvala za odgovor
 

Skrbnik NEP, 13.05.2011, 19:57:07 Za dokument brez datuma, podpisa (avtor, pristojnost) in žiga ali glave (institucija) ne morem imeti mnenja. Vem, da se je po začetnih nejasnosih (predvidevam, da je dokument iz tega časa) stališče MOPa spremenilo in je to financiranje sedaj mogoče. Ta dokumet je tudi na MOPovi strani (ni mi jasno, zakaj neveljavnega ne odstranijo), tudi sam sem ga v enem od odgovor navedel (mogoče ravno vam). Ne vem pa kakšno stališče zavzemate glede delitve stroškov, tako vam ne morem potrditi niti zanikati vaš prav.