Lahko sklepamo, da je bila v zemljo vkopana (ali z zemljo obdana) hiša med prvimi, ki jo je naredil človek. Enostavna gradnja je omogočila zaščito pred mrazom in vročino ter vremenskimi vplivi. Tak tip gradnje je poznan po vsem svetu. Zemlja kot material in zaščita pred zunanjimi vplivi je uporabna tudi danes. Zelene strehe so prve in že družbeno sprejemljive, vkopane hiše so bolj izjema, a se v posameznih državah že uspešno uveljavljajo. Na spletu je moč najti zanimive primere, le vprašanje časa je, kdaj se bo tip gradnje - kot največji približek trajnostne gradnje in ničelnega ogljičnega odtisa - razvil tudi v Sloveniji.

Pri sanaciji stare hiše moramo pred izdelavo toplotne izolacije fasade zagotoviti suho podnožje (cokel), da nam vlaga ne prehaja v zid in potem v notranje prostore, saj skozi toplotno izolacijo ne more vsa. Problem je pereč, saj so stare hiše brez temeljev ali s slabo hidroizolacijo. Predstavili bomo eno od možnih rešitev, to je izdelava prezračevanega kanala ob temeljih. Opozarjamo na veliko previdnost glede statike, saj v tem opisu sledimo le rešitvi glede sušenja vlage in toplotne izolacije temelja. V praksi se sicer uporabljajo tudi naslednji načini:
• Z diamantno žago se prereže opečni zid, vstavi se hidroizolacija.
• Pri kamnitih hišah se postopoma podkoplje celotna hiša, naredi se nove temelje in hidroizolacijo.
• Hidroizolacija z vlivanja tesnilne tekočine, kar je že predstavljeno na NEP Slovenija (Sanacija cokla).
• Kjer je vlage malo, običajno zadostuje že izdelava horizontalne in vertikalne drenaže, kot je že opisano na NEP Slovenija (Toplotni mostovi pri temeljih).

Ne glede na izbrano rešitev, je potrebno pred začetkom del zagotoviti kvalitetno odvajanje meteorne vode. Strešno speljemo preko žlebov in vertikalnih cevi v peskolove, od tam pa v ponikalnico. Vso površinsko vodo iz dvorišča ali vrta speljemo stran od stavbe z nagibom terena. Če to ni možno pa s kanali ali kinetami.

RAL smernice so novejši pristop, ki - pravilno izveden in z ustreznimi materiali - zagotavlja skoraj 100 % zatesnjen stik med oknom (tudi zunanja vrata) in zidom. To je dobro za energijo in slabo za zrak. Zato je vsakodnevno redno prezračevanje celotne etaže (vedno vsi prostori) vsaj 3 x dnevno za največ 2 - 4 min OBVEZNO.
Kot pri vseh novostih je tudi na tem področju veliko »megle«, vsi izvajalci ne zagotavljajo ustreznih materialov, še manj ustrezne vgradnje. Vgradnja oken je zagotovo šibek člen ovoja stavbe, zato je še kako pomembno, da so vgrajena pravilno. Fotografije nazorno prikažejo različne možnosti. Eno od teh je potrebno zahtevati pri montaži stavbnega pohištva. Toplotna izolacija špalet ni posebej izpostavljena, a če želimo vgraditi okno brez toplotnih mostov imamo samo 2 možnosti. Najboljša je, da okno vgradimo ravno z zunanjo linijo zidu (še bolje 0.5 - 1 cm ven, da imamo prostor za lepilo toplotne izolacije). Špaleta je tako narejena iz toplotne izolacije na vseh 4 straneh, toplotnega mostu ni. Če pa je okno vgrajeno nekam v okensko odprtino (pogosto pri menjavah starih oken) moramo izštemati maceto (odstranimo zidano špaleto) enake debeline, kot bo toplotna izolacija ostale fasade (priporočam 20 cm), v odstranjeni del vgradimo toplotno izolacijo.
Strokovna izhodišča kakovostne vgradnja stavbnega pohištva so na http://www.ekosklad.si/html/razpisi/12SUB-OB12/Vgradnja%20oken-MT-feb2012.pdf , izkušnje samograditelja pa na http://pasivna-zidana.blogspot.com/2012/01/ral-montaza-kaj-je-to.html

Streha je sestavljena konstrukcija, ki mora zadostiti statičnim (teža kritine in snega) in dinamičnim (veter) obremenitvam, mora nas zaščiti pred zunanjimi vplivi vode (dež, sneg). Če imamo pod njo stanovanje nas z dovolj debelo in PRAVILNO vgrajeno toplotno izolacijo (brez toplotnih mostov) ščiti pred poletno vročino in zadržuje toploto zimskega ogrevanja. Danes priporočamo v strehi 40 cm izolacije (PURES zahteva min. 25 cm), kar pomeni, da je celotna debelina konstrukcije 50 - 60 cm. Toplotno izolacijo lahko vgradimo v celoti nad ali pod špirovci, najbolj pogosto pa med in pod špirovci. Rešitvi sanacije obstoječih streh sta razvidni iz dveh skic podjetja Eko produkt d.o.o., tri fotografije pa opozarjajo predvsem novograditelje. Deske na strehi so nepotrebne, njihova edina uporabna vrednost je zaščita pred točo, ki pa je včasih izjemno pomembna. To funkcijo bolje in koristneje opravljajo lesno vlaknene plošče (kot Agepan). V tem primeru ne potrebujemo dodatne rezervne kritine (folije). Debelino lesno vlaknene plošče prištejemo k ostali toplotni izolaciji, saj ima (skoraj) enake izolacijske karakteristike. Pod vsako skico in fotografijo je opis, ki se ga velja držati.