Napaka je premajhno poznavanje zakonitosti prehajanja toplote od grelnega telesa v prostor. Zato se pogosto sprašujemo ali res pomaga, če damo na steno za radiator ALU folijo (z ali brez toplotne izolacije). Prevajanje (prehajanje) toplote je spontan prenos toplote z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo. Prevajanje preneha, ko se temperaturi izenačita. Prevajanjem toplote vključuje tri procese:
1. prevajanje toplote ali kondukcija v trdni snovi,
2. prestop toplote ali konvekcija v tekočinah in zraku,
3. sevanje toplote ali radiacija.
Rešitev: Kako se te tri oblike prehoda toplote odražajo v vsakdanjem življenju je razvidno ob mnogih primerih na http://nep.vitra.si/
1. Prevajanje toplote (kondukcija) v trdni snovi je za stavbe najpomembnejša pri toplotnem ovoju. S toplotno izolacijo zmanjšujemo to prevodnost, kar pomeni, da pozimi ne spustimo mraza v stavbo (in toplote ven), poleti pa ravno obratno. Težava nastane pri nenatačni (šlampasti) izdelavi toplotne izolacije, ko nam "mojstri" naredijo toplotne mostove. Tam je pozimi kondukcija bolj intenzivna, zato se stena na notranji strani podhlaja, kar povzroča kondenzacijo notranje vlage, ki je osnova za plesen. Več na http://nep.vitra.si/datoteke/clanki/Plesen_Oktober_2010.pdf
2. Prestop združuje prevajanje toplote s fizičnim premikom vročih delcev na hladnejša mesta. Konvekcija je torej kombinacija prevajanja toplote in prenosa toplote s kroženjem segretega sredstva. Oba procesa se zgodita v ogrevalnem sistemu. Opišimo to na primeru hranilnika tople vode (na fotografiji je siv). Kotel proizvaja toplo vodo, ki gre preko zaprtega cevnega sistema do HTV. Tam preko spirale (toplotni izmenjevalec) odda toploto (kondukcija) in začne segrevati vodo v HTV. Ta gre potem do ogreval. Več na http://nep.vitra.si/ukrep.php?id=20&fid=60#fid
3. Pri sevanju (radiaciji) se toplota prevaja z izsevano in absorbirano energijo fotonov oziroma elektromagnetnega valovanja. Tako radiator greje ljudi in predmete v prostoru ter steno za njim s sevanjem. Zrak pa ogreva s konvekcijo - zato je pomembno, da zraku omogočimo stalno in neovirano kroženje okrog radiatorja - in prenaša toploto v prostor. Glej primer na http://nep.vitra.si/images/jpg/P-586-1.jpg. Na enak način oddaja toploto žarnica, kamin, talno gretje,...

Iz navedenega izhaja, da je pri stavbah brez zunanje ali notranje toplotne izolacije smiselno na steno za radiator postaviti Alu folijo (bolje s toplotno izolacijo). Sama Alu folija deluje kot zrcalo in v prostor vrača sevalni del toplote radiatorja, toplotna izolacija pa zmanjšuje ogrevanje zunanje stene. S tem ukrepom pa lahko nastane nov problem, to je plesen. Na zunanji - sedaj hladnejši - steni se bo bolj intenzivno kondenzirala notranja vlaga. Zato je potrebno, da je Alu folija s toplotno izolacijo nalepljena na zid, Alu folija pa postavljena med steno in radiator.

Napaka je, da se - kljub mnogim prednostim, ki jih lastnikom in nacionalni ekonomiji prinaša energetska obnova propadajočih mlinov - gradnja malih hidroelektrarn (mHE) kar ne more celovito zagnati. Razlogov propadanja vodne in obvodne infrastrukture je več. Prevladuje birokratska anemičnost reševanja vlog na pristojnih službah in z njo povezani dolgi, zapleteni in zelo počasni »papirnati« postopki pridobivanja koncesij in dovoljenj. Svoje naredi relativno neopazna vloga stanovskih združenj, kot je Zveza društev MHE Slovenije. Pomembno vlogo ima tudi rigidnost javnih služb pri uvajanju novih tehnologij izkoriščanja vodne energije za proizvodnjo električne energije pri mlinih, kot tudi iskanje primernih tehnologij v strugi ter jezovih.
Rešitev je enostavna. Poglejmo pri sosedih (Avstrija, Nemčija, Italija, Romunija,...), kjer se mHE na Arhimedov vijak intenzivno gradijo. Po zaključeni »papirologiji« - to je v Sloveniji prva in najtežja ovira - je postavitev enostavna. Običajno se natančno po načrtu in v režiji investitorja naredi betonsko korito (za manjše moči to ni potrebno). Potem celotno elektrarno pripeljejo v enem kosu iz tovarne, čas med naročilom in postavitvijo je 3 mesece. Doba vračanja (da se investicija pokrije s subvencionirano ceno elektrike) je okrog 6 let, natančno ceno, proizvodnjo elektrike in dobo vračanja se opredeli na vsaki lokaciji posebej. Sistem omogoča prehod ribam dolvodno brez poškodb, skozi vijak gre brez težav tudi vejevje. Hrupa ni, saj se polž vrti z enako hitrostjo, kot je tok vode. Energetska obnova je idealna rešitev za vse propadajoče mline in žage ob slovenskih vodotokih. Osnove za Kolpo, Krupo in Lahinjo so opisane v članku.

Napake (nerazumevanje) povzročajo nedosledne uporabe izrazov različnih oblik biomase, njihovih merskih enot in poznavanje kurilne vrednosti v teh enotah.
Rešitev: Zapomnimo si in uporabljamo teh nekaj preprostih besed, enot in razmerij iz tabele: »Količinski ekvivalenti posameznih oblik lesnega kuriva«.

Napaka je, da pri odločanju o debelini toplotne izolacije oboda stavbe prehitro rečemo: »Dovolj je«. Druga napaka je, da ne verjamemo raznim grafičnim predstavitvam ali izračunom, ki minula dejstva ekstrapolirajo v prihodnost. Pogosto to metodo imenujemo tudi trend.

Rešitev: Pri napovedovanju prihodnosti ni vprašljivo ali dvomljivo dejstvo, da pri boljši toplotni izolaciji oboda stavbe potrebujemo za ogrevanje in hlajenje prostorov manj energije, kot pri slabo (ne dovolj) izolirani. Grafikon napovedi letnih stroškov ogrevanja stavb z različnimi kvalitetami toplotne izolacije lahko beremo kot dejstvo za nazaj (podatki so iz leta 1995 in ceno kurilnega olja 0,22 €/l.), predpostavki o vsakoletni podražitvi energentov za 5% (dejansko je danes krepko večja) in ekstrapolaciji v prihodnost. Vse to lahko razberemo iz grafikona in izračunanih stroških energije za posamezno vrednost toplotne izolacije.  Naredimo izračun za dvoetažno stavbo, ki ima v vsaki etaži okrog 120 m² ogrevanih površin (skupaj 240 m²) in okrog 300 m² zunanje stene. Kot je razvidno so stroški že danes podcenjeni za približno polovico. Po grafikonu so danes (2012) letni stroški ogrevanja pri U = 0,5 W/m²K 900 €; le 120 € pa v primeru, da imajo stene U = 0,1 W/m²K, kar je danes standard pasivne hiše. Leta 2020 bodo letni stroški ogrevanja pri U = 0,5 W/m²K 1.110 €; le 220 € pa v primeru, da imajo stene U = 0,1 W/m²K. Leta 2030 bodo stroški ogrevanje še višji. Pri obodnih stenah z U = 0,5 W/m²K okrog 1.800 €, pri stenah z U = 0,1 W/m²K pa le 360 €.

Napaka Včasih nas pri novostih zanese, da jih ne znamo dovolj objektivno oceniti kaj je in kaj ni zavajanje pri reklamiranju. Tipičen primer so IR paneli, ki jih proizvajalci reklamirajo s skoraj neverjetnim znižanjem stroškov ogrevanja za polovico. Še težje je verjeti nekomu, ki ti obljublja 80% znižanje stroškov IR ogrevanja stanovanja v bloku, ki se ogreva na utekočinjeni naftni plin iz kontejnerja.
Danes poznamo tri načine IR ogrevanja. Sodobni infrardeči paneli se montirajo na strop ali steno, »poganja« jih električna energija, prostore pa ogrevajo s sevanjem, kot sonce. Vemo, da sonce ne greje zraka, temveč tla, stavbe, ljudi,... in od tega se potem greje zrak. Torej nam v stavbi IR paneli grejejo tla (stene), ta pa zrak. Pogojno (po učinku) govorimo o talnem (stenskem) gretju. Nekaj popolnoma drugega pa so - po delovanju enaki - paneli za zimsko ogrevanje na terasah lokalov, ki grejejo samo ljudi. Še vedno pa imamo v spominu IR pečico, ki je včasih kraljevala v skoraj vsaki kopalnici.
Rešitev: Glede na izkušnje uporabnikov - ki navedenim trditvam pritrjujejo - bo potrebno mantro "Kilovatna ura je kilovatna ura" spremeniti. Pogosto pozabljamo, da strošek ogrevanja ni edini. Tu je še strošek nakupa ogrevalnega sistema, njegovo vzdrževanje in tudi katere prostore (kurilnica) in pomožne sisteme (dimnik, ogrevala, razvodni sistem) je potrebno zgraditi. Začnimo pri energentu. Dejstvo je, da cena elektrike za ogrevanje ni 12 - 16 centov za kWh ampak manj. Res je, da IR ogrevanje poveča število kWh, ne pa tudi vseh dajatev na računu, saj so nekatere fiksne. Drugo dejstvo je, da je za enako toplotno udobje lahko temperatura v prostoru nižja. Dve stopinji (20 stopinj Celzija namesto 22) pomeni 12% prihranek. Tretje - najpomembnejše - dejstvo pa so izjave uporabnikov (to trdijo tudi na Ekosenu) o cca. 50% znižanju stroškov v primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje in 80% v primerjavi z UNP v kontejnerju. Prednost je tudi natančna regulacija vsakega prostora. Vsak prostor namreč krmili en termostat. To omogoča dejanske dobrobiti brezplačnega zimskega ogrevanja skozi okna. Kdor ima talno gretje to pozna, saj mora pozimi ob močnem ogrevanju sonca skozi okna stanovanje hladiti. Talno gretje namreč ne more (zaradi velike akumulacije toplote v tleh) odreagira na te dobičke. Kot pomembno prednost izpostavimo tudi strošek instalacije na ključ. Za 2.500 - 3.000 € si zagotovimo celovito ogrevanje 100 m2 velikega stanovanja, ki ima na ovoju vsaj 10 cm toplotne izolacije.

Napaka je, da monterji oken ne poskrbijo (zahtevajo, pripravijo, predlagajo) tudi za kvalitetno pripravo okenske odprtine pred vgradnjo. Lastniki pa slepo verjamejo, da monterji obvladajo svoj posel. Za montažo okna je to verjetno res, za pripravo okenske odprtine pa preverjeno ne. Izdelek (okno) pa je popoln šele takrat, ko so optimalno narejeni vsi detajli.
Rešitev na fotografiji je prava in kvalitetna. Pred izmerami okna prilepimo na vseh 4 straneh okenske odprtine XPS (Stirodur) v celotni debelini opeke (če okvir okna tesnimo s trakom) ali v pasovih (če okvir okna tesnimo s folijami), kot je na sliki. Debelina XPS naj bo vsaj 10 cm. Lepljenje notranjosti okenske odprtine je zahtevno, saj mora biti narejeno »v nulo«, kar pomeni pravokotno in vzporedno v vseh smereh. Taka priprava za vgradnjo je nujna pri menjavi oken, ki običajno ostanejo na istem mestu, kot so bila. Če pa lahko okno montiramo na zunanjo linijo zidu (pri novogradnjah je to »obvezno«), potem taka priprava s toplotno izolacijo ni nujna, je pa zaželena in smiselna, saj moramo za RAL montažo (trak ali folije) predhodno pripraviti okensko odprtino. To je s toplotno izolacijo bolje, kot z ometom, kar je druga možnost. Namesto zunanje poličke iz naravnega kamna raje montiramo umetni kamen, najboljša rešitev pa je kovinska ali PVC polička. Ker ima majhno maso ima tudi majhno »moč«, da prenaša mraz na okenski okvir, od tam pa v notranjost. Sama montaža po RAL smernicah je celovita obdelana v rubriki »Črna točka«.

Napaka je, da še vedno ne poznamo razlike med različnimi izolacijami ter razlike med toplotno izolacijo in akumulacijo. Pozimi toploto ustvarjamo z gorenjem, poleti nam ob vročih dneh sama prihaja v stavbo. Pozimi in poleti se nam akumulira v zunanjih in notranjih stenah ter v tlakih in stropu. Dokaz akumulacije spoznamo med zimskim prezračevanjem. Ko v stavbo spustimo hladen zrak, se nam ta v nekaj minutah ogreje, saj stene, tla in strop z akumulirano toploto delujejo kot velik radiator. Enak učinek je med nočnim hlajenjem poleti. Ko okna zjutraj zapremo, se nam temperatura zraka v prostoru hitro dvigne. Napačno je tudi prepričanje, da je kamnita hiša z debelimi zidovi dobro izolirana. Izolacija je »nikakva«, saj je 50 cm kamnite stene enako 1 cm toplotne izolacije. Ima pa taka hiša izjemno dobro akumulacijo za razliko od stene lesene pasivne hiše na fotografiji, ki ima dobro toplotno izolacijo in slabo akumulacijo.
Rešitev: Pri stavbah uporabljamo 3 vrste izolacij. Toplotna na ovoju stavbe nas z dvosmernim zadrževanjem prehajanja toplote ščiti pred poletno vročino in zimskim mrazom. Zaščiti nas tako notranja kot zunanja toplotna izolacija. Zaradi toplotne akumulacije (in težav, ki jih povzroči notranja) je v zidanih stavbah VEDNO na zunanji strani. Vertikalna hidroizolacija (na zunanjih zidovih v terenu) in horizontalna hidroizolacija (na temelju zunanjih in notranjih zidov ter pod tlaki proti raščenemu terenu) nas ščiti proti zunanji vlagi. Zvočna nas na ovoju ščiti proti zunanjemu hrupu, notranja pa proti prehajanju horizontalnih zvokov v etaži in vertikalnih med etažami.

Napaka: Razpadanje organskih snovi v greznici ni napaka, napaka pa je, da take energije še ne znamo koristno uporabiti. Na zasneženi fotografiji je sicer lepo vidno »ogrevanje od spodaj«.
Rešitev: Kemijski proces razpadanja organske snovi, ob katerem se ustvarja toplota, je osnova bioplinskih elektrarn, ta tehnologija je poznana za velike sisteme. Za družinske greznice pa še ni razvita, ker - tako pravijo - je danes še prevelik vložek in premajhna korist.

Napaka: Pogosto se posameznemu materialu pripisuje prevelika ali premajhna termoizolativnost. Drastičen primer tega nepoznavanja je »termoizolacija« fasade s 3 cm siporeksa, ki jo je lastnik naredil v prepričanju, da je to dobra rešitev. Pogled na sliko in v tabelo pove, da je hišo dejansko oblekel z 0.5 cm termoizolacije, kar je tragično.
Rešitev: V tabeli je sicer naveden Tervol, podatek 0,041 W/mK pa velja za vse termoizolacije starejšega tipa (kamena in steklena volna, stiropor). Zanemarljivo boljši je Stirodur (0,039 W/mK), za cca 20 % je boljši Neopor (0,032 W/mK), še boljši pa Webrov Super 22 (0,022 W/mK) za katerega proizvajalec trdi da je 10 cm enako termoizolativno, kot 20 cm termoizolacije z lambdo (λ = 0,041 W/mK).

Spoštovani uporabniki portala NEP Slovenija

Marca vsak posameznik plača državi dohodnino iz osebnih prejemkov, 0.5% od tega lahko nameni Vitri. Možnost vložitve obrazca na vsak Davčni urad v Sloveniji je odprta celo leto. Vaša podpora bo dobra naložba za vse. Nam bo omogočila delovanje, vam pa zagotovila uporabne nasvete za večjo kvaliteto bivanje, manjše stroške energije in manjše obremenjevanje okolja.
Davkoplačevalci imamo redko možnost neposrednega odločanja. S podporo Vitre je naslovnik znan, v nasprotnem bo šlo 0.5% dohodnine v integralni državni proračun. 

Dva koraka za donacijo:
1. V obrazec (http://nep.vitra.si/?id=485) vpišete svoje podatke
2. Natisnjen obrazec pošljite na svoj davčni urad

Lep pozdrav
Bojan Žnidaršič, direktor
041 830 867