Realnost, utopija ali zgolj poslovne priložnosti.
Energija kroji svet visoke politike (ali obratno) in slehernika. Sedanja temelji na fosilnih gorivih (nafta) prihodnja bo na obnovljivih virih energije (OVE). Na tem dejstvu temeljijo energetski cilji, ki si jih je EU smelo zastavila do leta 2020. Od političnih, da želi postati vodilna svetovna sila na področju izrabe OVE, do konkternih. Predsedniki vlad članic EU so marca 2007 na Svetu EU sprejeli sklepe za 20% zmanjšanje toplogrednih plinov (TGP) in 20% povečanje rabe OVE v primarni energiji. Z „visoko" politiko se ne bomo ukvarjali, poglejmo pa, kaj navedeni cilji pomenijo za slovenski obrtniški sektor in kakšen del bogatega kolača si lahko odreže. Dejstvo je, da bo zmanjševanje TGP ter povečevanje OVE in učinkovito rabo energije (URE) možno le z izdatnim financiranjem iz domačega in EU proračuna.

Zgodba URE in OVE je sila preprosta, če se ne začnemo ukvarjati z vprašanjem kaj je bilo prej: „Kura ali jajce". Povedano drugače. Bi morala prvo država (vlada) pripraviti sistemske pogoje, ali lahko prebivalci in podjetniki kar začnemo z investicijami? Ko verjamemo v drugi del vprašanja, začnemo z akcijo. Ker vemo, da kovačeva kobila ni bosa, bomo prvi sistem zgradili zase. Tako preprosto je to.

URE ali energetska učinkovitost
Naredi več z manj je prosta razlaga definicije, da je energetska učinkovitost razmerje med končno porabo energije in oskrbo z energijo. Učinkovitost se veča z zmanjševanjem izgub, ki nastajajo v tehnoloških procesih, pri prenosu energije, pri ogrevanju,... Učinkovitost zmanjšuje uvoz energije in TGP, povečuje pa konkurenčnost. Vsaj štiri področja lahko izpostavimo kot perspektivna (dobičkonosna): Promet, stavbe (novogradnje, sanacije), tehnološki procesi (porabljena energija na enoto proizvoda) in prenosi energije.

Stavbe lahko smatrajo kot največji potencial, tehnološko najlažje rešljiv. Energetsko neučinkovita gradnja zahteva aktivnosti usmerjene v povečanje termoizolativnosti (TI), ki vključuje TI obodnih sten, strehe ali stropa proti hladni podstrehi; vgradnjo stavbnega pohištva; avtomatizacijo na vseh ravneh (pametna hiša); povečanje pasivnih oblik ogrevanja in hlajenja (steklenjaki, zemeljski kolektorji, senčila). Trendi gredo proti pasivni hiši (ogrevanje do 2 l nafte/m2/leto), nulti hiši (ne potrebuje zunanje energije) in celo do pozitivne hiše, ki proizvede več energije, kot jo potroši. Običajno ne vemo, koliko energije potroši objekt. Zato se uvaja energetska izkaznica. Ta bo obvezna pri novih stavbah (od 1.1.2008), za obstoječe pa v primeru prodaje ali najema (od 1.1.2009). Energetska izkaznica bo obvezna tudi za javne stavbe s površino nad 1.000 m2.

Nacionalni dobički URE bodo izjemni. Vlaganja v TI stavb bo povečalo zaposlovanje v proizvodnji in storitvah, zmanjšal se bo odliv kapitala, povečal pa priliv na račun izvoza blaga in storitev. Bistveno se bo povečala kakovost življenja ter vrednost nepremičnin, zmanjšalo pa obremenjevanje okolja (TGP).

Obnovljivi viri energije
V prejšni točki smo izpostavili prizadevanja, da se iz obstoječega stanja potegne največ. V tej pa izpostavljamo pamet človeštva kot največji potencial za izrabo OVE. Osnova vsemu je sonce, ki nas vsako leto obdari z 120 TW, to je desettisočkrat več od letnih potreb človeštva. Izziv za tehnologe, raziskovalce, obrtnike, politike in uporabnike je povečati uporabo sončne energije v vseh možnih pojavnih oblikah. Izboljšujejo se znane tehnologije (sprejemniki sončne energije in fotovoltaika), pojavljajo se nove (gorivne celice), raziskovalci in inovatorji imajo krepko zavihane rokave, saj je potencial investiranja v sisteme OVE izjemen. Na tak ali drugačen poseg čaka 785.000 stanovanj (58 mio m2) in prav toliko poslovnih in industrijskih objektov. Priložnosti - lahko bi jih imenovali kar »new deal« - za gradbeništvo in industrijo, preusmeritve pa čakajo prodajalce nafte, plina in elektrike.

Teoretični (utopični!!!) potencial slovenskih OVE je približno 670 krat večji od sedanjih potreb po primarni energiji. Bolj uporaben in lažje dostopen je tehnični potencial, ki je približno 70 krat večji od potreb. Zamislimo si Slovenijo kot energetsko neodvisno in brez emisij ogljika. Drzna misel, ki takoj izpostavi vprašanje cene. Današnji delež OVE v primarni energiji je nekaj čez 10%. Do 100% nas čaka še pestra in zanimiva pot.

Ker je hudič vedno v podrobnostih, pretvorimo navedeno v oprijemljive številke. Do leta 2020 bi morali vgraditi 200.000 m2 SSE na leto (skupaj 3 mio m2), vgraditi 100.000 m2 sončnih celic na leto (skupaj 1,3 mio m2), postaviti 120 vetrnic, zgraditi nekaj geotermalnih elektrarn in več biomasnih naprav (lokalno in daljinsko ogrevanje, kogeneracija), kar pomeni 100% povečanje letnega poseka. Skoraj 60% pokritost Slovenije z gozdom nam to verjetno omogoča, priložnosti pa so tudi v rastlinski biomasi.

Slovenskemu podjetništvu se doma in v tujini na široko odpirajo URE in OVE vrata. Bomo sami prijeli za kljuko, ali čakali, da nas prehitijo?

Bojan Žnidaršič, udika
Energetski svetovalec, marec 2008