Ne glede na trenutno nizko ceno nafte je brezplačna sončna energija še vedno neizmerna, neizčrpna, brez carin, davkov in ostalih dajatev. Po začetni investiciji uživamo dobrobiti, saj sonce sije na vse enako. Sami se odločamo kako in koliko ga vključimo v energetsko bilanco hiše. Boj proti klimatskim spremembam in (samo)zavedanje o odgovornosti posameznika potrjuje, da je uporaba obnovljivih virov energije (OVE) „prava stvar". Pri tem se za dolga desetletja močno zmanjša stroške. Za gospodinjstva je - pred začetkom investicije - na voljo ugodni kredit Eko sklada ali subvencija, prav tako strokovne in brezplačne informacije pri energetskih svetovalcih.

Izrabo sončne energije delimo na pasivne in aktivne sisteme. Med pasivne - praviloma brezplačne - uvrščamo razpored prostorov, ogrevanje preko oken, zimski vrt, trombejev zid, .... Med aktivne pa uvrščamo sisteme za ogrevanje sanitarne vode (sprejemniki sončne energije) in fotovoltaiko za proizvodnjo elektrike.

Ogrevanje hiše skozi okna je najpogostejši (ne pa edini) način pasivnega ogrevanja. Vključimo ga v načrt hiše, da naredimo optimalno razporeditev prostorov ter odpiranje na jug in zapiranje na sever. Poletnemu soncu se elegantno izognemo z dovolj dolgimi nadstreški nad okni.

Sprejemniki sončne energije (SSE)
Z vgradnjo SSE prihrani štiri članska družina med 3000 do 5000 kWh letno (300 do 500 litrov kurilnega olja), kar znese 150 - 250 €. Za pretvorbo sončne energije v toplotno uporabljamo v gospodinjstvih predvsem ravne (navadne in s selektivnimi premazi) ter vakumske SSE velikosti 6 - 9 m2. Sprejemniki so različnih dimenzij, običajno so dolgi 2 m in široki 0,75 m do 1 m. Vgradimo jih v eno, dve ali več vrst v ali na streho. Lahko jih vgradimo tudi kot nadstrešek nad teraso ali vhodom, na vrtno uto, na tla ali na samostojno (vrtljivo) konstrukcijo.

Sistem za ogrevanje sanitarne vode sestavljajo SSE, hranilnik toplote (HT) in vsi vmesni deli ter medij za prenos toplote iz SSE v HT. SSE zbirajo sončno energijo in z njo grejejo vodo v ceveh. Ogreto vodo poganja črpalka in jo vodi do prenosnikov toplote, kjer svojo toploto odda vodo v HT. Regulacija z diferencialnim termostatom vklopi črpalko, ko je temperatura vode v SSE višja kot v HT in jo zopet izklopi, ko je temperaturna razlika premajhna. Ostali elementi skrbijo za varno delovanje sistema. Ključni elementi so torej sprejemniki, hranilnik in regulacija z diferencialnim temperaturnim regulatorjem.

Za nakup 6 m2 ploščatih SSE potrebujemo okrog 1.000 €, za delo in ostali material 700 €, HT z regulacijo je okrog 800 €. Skupaj okrog 2.500 €. Ob letnem prihranku 250 € je vračilna doba 10 let, po dobljeni subvenciji 900 € za 6 m2 ploščatih SSE pa 6 let. Podobna razmerja so pri vakuumskih SSE. Ti so dražji, vendar je potrebna manjša površina (okrog 4 m2), subvencija je 200 €/m2.

Fotovoltaika
"Mlada tehnologija" je namenjena proizvodnji in prodaji "zelene" elektrike. Država zagotavlja 15 let subvencioniran odkup po ceni okrog 40 centov/kWh (torej 3.5 x več, kot "navadna" elektrika). Investicija v sistem je približno 5.000 €/kW. Ob zdajšnih cenah se povrne v 13 - 15 letih. Ker imajo celice življenjsko dobo 40 let, je investicija trdna naložba za starostno rento. Vsekakor bolj, kot vsi (brez)vrednostni papirji, kar nam povedo izkušnje iz borznega kolapsa konec leta 2008. Ob obisku ESP Cerknica bo vsak svetovanec dobil še brezplačno sijalko. Donacijo sta prispevali družbi Elektro Primorska d.d. ter HSE d.o.o., kot nosilec kampanije.

Energetski Svetovalec
Bojan Žnidaršič, udika, april 2009