V tej rubriki večkrat opozorimo na prezrte elemente stavbe, ki vplivajo na energetsko bilanco stavbe. Eden od teh je nastrešek, ki lahko vpliva pozitivno ali negativno. Slovar opredeli nastrešek kot del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe (tudi napušč). Nadstrešek je opisan kot »streha nad kakim delom stavbe ali pred njim«. Lingvistični uvod nam bo pomagal pojasniiti kje, kdaj, kako in zakaj je smiselno posvetiti nekaj truda, da si zgradimo dobre nadstreške.

Glavna naloga nadstreška je, da nas (ko smo zunaj) in stavbo zavaruje pred padavinami (nad teraso, vhodom, okrog stavbe). Običajno gre cca 1 m čez gabarite stavbe. Ta del stavbe imenujemo napušč, ki ščiti tudi pred soncem. Pred kratkim je bila v ESP Cerknica na energetskem svetovanju gospa, ki bi rada zmanjšala porabo nafte za za ogrevanje sanitarne vode (3 osebe) in prostorov (220 m2). Sedaj letno porabi povprečno 1.800 l/leto (1.500 - 2.200 l/leto, odvisno od zime). Ker se izračuni "čez palec" nikakor niso ujeli s pričakovanimi količinami porabe - hiša iz leta1989 se v energetskem smislu ne razlikuje od ostalih hiš izpred 20 let - sva v debati ugotovila, da ima izejmno dobro koriščenje pasivne sončne energije. Letno je ta doprinos vsaj 1.000 l nafte (toliko več porabijo primerljive hiše). »Skrivnost« je v premišljeno postavljenih nadstreških, ki zaščitijo prostore pred visokim poletnim soncem, vanje pa spuščajo nizko zimsko sonce.

Marsikdo si bo ob prebranem zastavil vprašanje. »Kako naj na svoji lokaciji obrnem hišo, da bo optimalno koristila pasivne dobrobiti sonca pozimi, poleti pa bodo nadstreški zaprli dostop soncu skozi okna?«. Vprašanje je na mestu, še bolje bi bilo, če bi se z njim »pozabavali« arhitekti in urbanisti. A rešitve so tudi za »navadne« ljudi dosegljive. Obstajajo računalniški programi (arhitekti jih vse več uporabljajo), kjer se stavbo postavi v 3D in na modelu opazuje sence. Izvor za sence postavimo tako, kot potuje sonce v letnem obdobju. Najvišje (67.5 stopinj) in najmočneje sije sonce na severni širini 21. junija, kar imenujemo poletni sončev obrat. Ko nastopi pomladno ali jesensko enakonočje (21. marec in 23. september) je sonce na višini 45 stopinj. Zimski sončev obrat je 21. decembra, ko je sonce najnižje (22.5 stopinje). Poznavanje letnega potovanja sonca s pridom koristimo pri postavitvi ploščatih sprejemnikov sončne energije (vakuumski so glede tega manj zahtevni). Za ogrevanje sanitarne vode je naklon 45 - 55 stopinj, za ogrevanje prostorov pa okrog 60 stopinj.

Enostavna metoda pa je model hiše iz lepenke. V merilu 1:20 bo hiša 10 x 10 m velika le 50 x 50 cm, boljše opazovanje nudi merilo 1:10. Natančno izdelamo vse odprtine na V, J in Z strani stavbe. Za streho pripravimo karton za izdelavo nadstreškov. Maketo postavimo v pravilen položaj glede na sonce ob steno, na kateri označimo kote obeh sončevih obratov in enakonočja. Potem z namizno svetilko (najbolje, da delamo v temi) ali ročno svetilko (umetnim soncem) osvetlimo maketo. Takoj vidimo kdaj bo sonca preveč (poleti) in pomikamo nadstreške tako, da ne dovolijo soncu dostop do oken. Ko nastopi enakonočje pa že lahko začnejo nadstreški »spuščati« sonce v stanovanje. Na ta način bomo dosegli, da bo sonce pol leta dobrodošel gost, pol leta pa ga ne spuščamo v hišo.

Dobrobiti opisanega so več kot očitne. Izognemo se stroškom senčil (spomnimo se, da so senčila vedno na zunanji starni oken), zadostujejo notranje zavese. Prav tako se poleti izognemo raznim klima napravam. Navečji dobiček pa je v hladnem obdobju, ko nam sonce brez investicij pasivno ogreva hišo, kot v primeru iz prvega dela članka.

Energetski svetovalec:
Bojan Žnidaršič, udika, julij 2008