Domov   |    Kontakt   |    NEP v številkah

 Facebook NEP    |     Video    |    Iskalnik po NEP:    |     Slo    Eng

  Uvod   |    Zahvala   |    Vpisovanje podatkov NEP   |    FAQ   |    Aktualni razpisi   |    Podprite nas 

ISKANJE PODATKOV NEP
po energetskem ukrepu



Gorenjska regija Goriška regija Notranjsko-kraška regija Obalno-kraška regija Osrednjeslovenska regija Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska regija Savinjska regija Zasavska regija Koroška regija Podravska regija Pomurska regija
Napredno iskanje
Zadnjih 10 vpisov
Naključnih 10 vpisov
Tabla NEP Pohvalite nas

Članek: Fotovoltaika - PV (december 2009)

Fotovoltaika (PV) je mlada in poslovno perspektivna panoga za proizvodnjo elektrike iz sonca. Več kot 60% letna svetovna rast zagotavlja poslovne in naložbene dobičke. Napoved, da bo sončna energija v letu 2100 zadostila 2/3 svetovnih potreb po elektriki je realna, saj je v EU sprejeta kot poglavitni energetski vir. Rast niža stroške investicije za 8 - 9 % na leto in povečuje konkurenčnost do drugih virov energije. Po napovedih bo v Nemčiji konkurenčna že do leta 2012, v Sloveniji celo prej, saj imamo 10 % večjo moč sonca. Tako željeno vrnitev k naravi - v obdobju klimatskih sprememb več kot nujno - omogoča tehnološki razvoj. Trenutno velja PV za najbolj sprejemljiv obnovljivi vir, odlikuje jo modularnost, razpršenost, robustnost, neslišnost delovanja, okoljska neoporečnost ter cenovna konkurenčnost.

Ta svet ni črno bel, sestavlja ga veliko nasprotij, še več vmesnih sivin. Leto 2009 bo v zgodovini zapisano kot trenutek streznitve po poku prenapihnjenih številk, izmišljenih vrednosti ter sprevrženih vrednot ekonomije. Vsakodnevno nas bombardirajo z recesijskimi padci borz, zmanjšanju BDP, kreditnem krču, odpuščanjih, brezposelnosti, posledicah klimatskih sprememb,... Le redko kdo omeni luč na koncu predora, napovedati si jo ne upa nihče. Iz tega zornega kota zvenijo napovedi o 60 - 80% letni rasti, kot pravljica. To mogoče celo je, a številke so nedvoumne.

Nič ni nemogoče. Ko sprejmemo tezo, da je recesija samo drugo ime za priložnosti, bomo lažje razumeli silovito rast trga PV, ki je učinkovit odgovor ne energetsko odvisnost od naftnih in plinskih baronov. Razpršena in neodvisna proizvodnja - sonce sije na vse enako - zmanjšuje izgube na daljnovodih, tveganja z razpadi elekroenergetskih sistemov, monopole velikih proizvajalcev elektrike ter proizvodnjo toplogrednih plinov in okoljska tveganja.

Oglejmo si dejstva in se vprašajmo zakaj „moramo" Slovenci skočiti na vagonček PV? Odgovorov je več, najpomemembnejše je dejstvo, da je PV v strmem vzponu, kjer povpraševanje presega ponudbo. Letna rast prodaje PV modulov je bila med 2000 in 2006 45%, od leta 2007 se beleži in napoveduje 61%. Leta 2016 naj bi v svetovnem merilu instalirali 44 GWp (leta 2008 jih je bilo 7,2).

Vsaka novost omogoča obilo poslovnih priložnosti. Trenutno so ozka grla panoge proizvodnja silicijevih celic in inovacije za njihovo tanjšanje; izdelava miniaturnih električnih vezi; škatlice s priključki; hrbtna in EVA folija; steklo; stroji za izdelavo komponent in montažo; usposobljeni kadri v vseh fazah projektiranja, izdelave, montaže in vzdrževanja; strokovno svetovanje in pomoč pri „papirologiji" ter ekonomiki; certificiranje izdelkov; montaža; ... Celo paleto inovativnih priložnosti ponuja integracija PV modulov z obstoječimi izdelki, kot je kritina, fasadna obloga, ulična razsvetljava (še posebaj ob uporabi LED svetil). Skratka. Povsod tam, kjer imamo proste in „nekoristne" površine in tam, kjer potrebujemo neodvisno energijo za delovanje.

Za orientacijo navedimo nekaj osnovnih podatkov. Za 1 kW instalirane moči PV elektrarne potrebujemo na strehi z naklonom 8 - 9 m2, na ravni strehi 20 m2, na tleh pa 25 m2. Letna proizvodnja je 1.100 kWh, kar zadostuje za potrebe ene osebe. Investicija v 1 kW je okrog 3.500 - 4.000 €, večji sistemi so cenejši. Smatra se, da je investicija »na ključ« optimalna, pri izbiri izvajalca se nujno preveri reference, izvor celic in ostalih komponent, garancijo ter zagotovljeno donosnost. Čas od ideje do izvedbe je 45 delovnih dni, kar vključuje idejno zasnovo projekta, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del, soglasje za priključitev, podpisano pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje ter pogodbo o odkupu električne energije. Montaža manjših sistemov in zagon elektrarne je narejena v dveh dneh.

PV elektrarna potrebuje enostavno gradbeno dovoljenje le v primeru, če je postavljena na tleh, ne glede na kategorijo zemljišča in velikost elektrarne. Isto velja za elektrarne na objektih, katerih moč presega 50kWp. Za vse manjše moči zadostuje lokacijska informacija.

Donosnost PV elektrarn je odvisna od velikosti (večje imajo večjo), optimizacije celotnega sistema in pogojev delovanja (količina sonca, prah, oblaki). Povprečna amortizacije je 10 - 12 let ob letni donosnosti 7 - 9%. Ker se nam elektrarna sama izplača v 10 - 12 letih imamo potem čiste dobičke, saj PV moduli zagotovo zdržijo 40 let. BISOL-ovi moduli imajo garancijo 25 let za doseganje 80% izhodne moči, kar je ena najvišjih garancij na svetovnem trgu. Prve PV elektrarne, ki so bile zgrajene pred več kot 30 leti, še vedno delujejo s 70 % inštalirane moči.

Cena odkupljene elektrike je sestavljena iz dveh delov. Država preko podjetja Borzen s pogodbo zagotovi 15 letni odkup po fiksni subvencionirani ceni okrog 35 C/kWh. Tržni del cene (okrog 6 C/kWh) doda elektro podjetje, tako znese skupna odkupna cena okrog 41 C/kWh.

Tudi v Sloveniji je instaliranih že veliko PV sistemov. Na http://www.sunnyportal.com/Templates/Home.aspx (Publicly available plants) jih je možno podrobneje spoznati, z uporabo filtrov je izbor enostaven. Z nazornimi grafi je predstavljena dnevna in letna proizvodnja, zmanjšanje CO2, skupna količina proizvedene elektrike in zaslužek. Tehnološka platforma za fotovoltaiko je na http://www.pv-platforma.si, Združenje Slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI) pa na www.zsfi.si. Vodilni slovenski proizvajalec je podjetje Bisol (www.bisol.si), ki dobavi elektrarno na ključ, vključno z vsemi potrebnimi postopki in »papirji«. Veliko PV elektrarn različnih proizvajalcev, tehnologij in velikosti je dostopnih na portalu http://nep.vitra.si. Pri vseh zveste »vse«, kar vas zanima.

Ne pozabimo. Pionirski posel je težaven pri krčenju poti in prebijanju čez ovire, a smetano vedno poberejo le prvi. Danes je PV dobra in donosna naložba, vsaj tako varna kot državne obveznice. Dotok obresti za naslednjih 40 let je zagotovljen.

Bojan Žnidaršič, udika


Delovanje NEP podpira:








 

 

 

(C) 2008 - 2019 VITRA Center za uravnotežen razvoj Cerknica | Piškotki | Pravno obvestilo | Natisni
Zadnja sprememba: 05.12.2018, 13:25:20, število zadetkov od 11.4.2009: 5.095.457, v zadnji uri/dnevu obiskovalcev: 21/173
Računalniška izvedba: IT Niansis Franci Lajovic s.p. | Grafična zasnova: Asja Pavčič, Abakos


Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
rank tracker