|
Pohvalna rešitev
Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite pozitivne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, kaj je dobra praksa in kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.
PODROČJE: STREHE
 DIMNIK NA FASADI
Napaka je vztrajanje na klasičnih zidanih dimnikih.
Rešitev je enostavna. Na fotografiji so trije kovinski dimniki, levo še prezračevalni sistem. Ne pozabimo, da so sodobni dimniki praviloma kovinski ter čim lažji. Dejansko so »auspuh« kurilnih naprav, zato je potrebno pozornost posvetiti predvsem premeru notranje dimniške cevi (ta je prilagojen energentu in moči kurilne naprave) ter debelini toplotne izolacije. Le dovolj debela prepreči kondenzacijo v dimniški cevi in omogoča dober vlek.
 SENčILO NA STREšNEM OKNU
Napaka je, če »pozabimo« na zunanja senčila strešnih oken. Notranja žaluzija ali zavesa ni senčilo.
Rešitev je več, na fotografiji je uporabljena tkanina (screen rolo), ki se verjetno pomika s pomočjo daljinske komande.
 NAPUšč JE OPTIMALNO SENčILO
Napaka je, da senčilom na oknih posvečamo premalo pozornosti. Ker nam - predvsem poleti - nezasenčena okna pregrevajo stanovanja ali delovne prostore, moramo prostore hladiti in po nepotrebnem trošiti energijo (poleg stroškov nakupa klima naprave). Napaka je tudi, da smatramo notranje žaluzije kot senčilo. Dejansko imajo le vlogo zavese, s katero se zaščitimo pred pogledi.
Rešitev so zunanja senčila na vseh južnih in zahodnih oknih. Idealno senčilo pa je ravno prav dolg napušč. Ta onemogoča dostop visokega poletnega sonca, omogoča pa pasivno ogrevanje z nizkim zimskim soncem. Vzdrževanja takega senčila ni, za hlajenje ne potrebujemo energije, pogled iz stanovanja ven je »nezamrežen«.
 STREšNO OKNO ALI FRčADA?
Napaka je, da smo v Sloveniji potisnili frčade v pozabo iz več razlogov. Nizko znanje projektantov, tesarjev in krovcev, strah investitorjev pred višjimi stroški ter rigidnost državnih in občinskih uradnikov pri pripravi in izvajanju prostorske zakonodaje. Svoje prispevajo tudi ponudniki strešnih oken z agresivnim oglaševanjem.
Rešitev. Na fotografiji iz Škotske vidimo zaščito dediščine s pragmatičnim dopuščanjem »pisanosti« na strehah. Frčade imajo kar nekaj prednosti pred strešnimi okni. Omogočajo normalen pogled na okolico, če pa imajo stekla na vse tri strani (kot v spodnji vrsti) pa imamo sploh izjemen pogled. Frčada omogoča normalno stojno višino, okna v njej pa normalno prezračevanje stanovanja, kot tudi izdelavo prezračevalnega kanala nad toplotno izolacijo (ta je pri strešnih oknih vedno problem). Pri frčadi ne nastanejo toplotni mostovi, ki so pri strešnih oknih - če se ne vgradijo v menjalnik - pogosti. Tudi v arhitekturnem smislu omogočajo frčade bolj pestro oblikovanje notranjosti stanovanja in zunanjosti stavbe.
 PRIMORSKA STREHA
Napaka je prepričanje, da se strehe s korci ne da toplotno izolirati na zunanji strani. Druga napaka pa je, da se toplotno ne izolira betonskega napušča na vseh štirih straneh strehe.
Rešitev na fotografiji pokaže plasti toplotne izolacije (XPS), ki lahko prenese vse obremenitve teže kritine (korci in malta) in snega ter pritiske vetra. Dobro je vidno lepljenje treh plasti XPS, prva leži na betonski strehi (običajno travete). Kritino s korci se na XPS pritrdi klasično z malto. Kot balkon je potrebno s 3 strani (zgoraj, na čelu, spodaj) toplotno izolirati vse napušče in toplotno izolacijo spojiti s fasadno izolacijo.
 PREKRIVANJE STREHE
Napačne odločitve v preteklosti (neprimeren material, nekvalitetna izvedba) se slej ko prej pokažejo v sedanjosti. Danes se moramo zopet odločati za prihodnost, ko zopet lahko izberemo neprimeren material in slabega izvajalca. Obisk pri energetskem svetovalcu poveča možnost izbire primernih materialov, debelin ter pravilnega zaporedja plasti konstrukcije strehe (in stropa) podstrešnega stanovanja. Za streho na fotografiji se mora lastnik prvenstveno odločiti, kateri problem rešuje. Je to zgolj zaščita stanovanja (torej nova kritina) ali tudi dodatna toplotna izolacija (sedaj okrog 15 cm, verjetno slabo položeno).
Rešitev: Nova kritina je enostavna. Na obstoječo bitumensko kritino (ta je položena na Izotekt, ki je pritrjen na deske, te pa na špirovce) se nad špirovci pritrdi kontra letve (5 x 5 cm) neposredno na kritino. Na kontra letve gredo pravokotno druge letve, na katere se pritrdi nova (katerakoli) kritina. Za prezračevani sloj v višini kontra letve (5 cm) zagotovimo pri kapu vstop zraka, na slemenu (najbolje prezračevano sleme) pa izstop. Problem zamakanja je rešen, obstoječa bitumenska kritina dobi vlogo rezervne kritine. Če je preveč poškodovana ali zaradi sigurnosti, je smiselno pod kontra letve (torej na kritino) položiti novo folijo (torej 100% rezervno kritino). Dileme odločanja se povečajo, če želi pri obnovi dodati (obnoviti) toplotno izolativnost stropa podstrešnega stanovanja. V tem primeru odpre celotno streho (kritina, deske, obstoječa izolacija), da pride do stropa. Na obstoječe mavčne plošče (strop) položi parno oviro, nato nadaljuje, kot je opisano v rubriki »Črna točka« (Toplotna izolacija strehe). Zaključi z opisano postavitvijo strehe, ki bo sedaj okrog 20 - 30 cm višja.
 KATERA JE »PRAVA« DEBELINA TERMOIZOLACIJE?
Napaka je, da želi investitor pravo debelino termoizolacije izvedeti od energetskega svetovalca ali projektanta. Prave debeline namreč ni. Za minimalno je itak odgovoren projektant, investitorji se običajno odločajo za boljšo (pogojno rečeno »nadstandardno«), saj investirajo v svojo kvaliteto bivanja in svoje nizke stroške obratovanja stavbe.
Rešitev: Investitor si mora na vprašanje o »pravi« debelini termoizolacije odgovoriti sam, ne s centimetri, temveč s koeficientom toplotne izolativnosti, ki ga želi doseči na obodu stavbe. Investitor - ne pa projektant - se torej odloča in določa kakšen boljši »U« od zakonsko določenega želi imeti.
Pri »pravi« toplotni izolativnosti oboda stavbe sta dva vidika. Prvi je zakonski, saj PURES 2010 in iz njega izhajajoča Tehnična smernica zahteva za tla (proti terenu, neogrevani kleti ali nad prehodom) U okrog 0,30 W//m2K, za zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom U najmanj 0,28 W//m2K), za gornji del stavbe (strop proti neogrevanemu podstrešju, ravna streha, terasa, streha nad ogrevanim podstrešjem pa U okrog 0,20 W//m2K. Z izrazom »okrog« navajamo le združene in lažje zapomljive številke, v Tehnični smernici pa je za vsak element navedena največja dovoljena vrednost »U«.
Drugi vidik pa je želja (zahteva) v kako energetsko varčni stavbi želimo živeti. Pasivne hiše dosegajo (na fasadi recimo) U pod 0,1 W//m2K, sam svetujem, da se pri ostalih stavbah ne gre čez 0.2 W//m2K. Na grafu so prikazani odnosi med »U« in debelino tiste termoizolacije, ki ima toplotno prevodnost (lambda) 0.041 W/mK. Termoizolacije z lambdo 0.032 W/mK so okrog 20 % bolj termoizolativne (20 % tanjše), z lambdo 0.022 W/mK pa okrog 50 % bolj termoizolativne (50 % tanjše). Iz tabele »Obod stavbe« pa je razvidno, da se z debelino termoizolacije izrazito manjša vloga materiala iz katerega je stavba zgrajena. Zato material tudi ni vključen v graf.
 SANACIJA TOPLOTNEGA MOSTU
Napaka: (Pre)pogosta napaka je, da se obodne in predelne stene na podstrehi pozida do desk. Na neogrevani podstrehi to ne ustvarja težav. Popolnoma drugačna situacija nastane, ko se podstrešno stanovanje naseli. Lastnik iz Blok - ki je fotografijo poslal - je dovolj razgledan, da je napako odpravil v najmanj boleči fazi. Več o tem preberite v rubriki »Črna točka«.
Rešitev je enostavna. Za celotno debelino termoizolacije strehe (40 cm) se znižajo vsi zidovi (na sliki je to le 25 cm, kar je še sprejemljivo). Pri predelnih stenah nižanje ni težavno, v prikazanem primeru je bilo težje, saj je fasada že termoizolirana. To je pomenilo zelo natančno štemanje opeke, deloma tudi zaključkov betonskih preklad. Po znižanju zidov je nad njih postavil termoizolacijo in jo s spodnje strani utrdil s Purpenom. Pazil je tudi na 100 % stik s termoizolacijo fasade. Mirni živci in zanesljiva roka so najboljše orodje za take posege, zato priporočam lastnikom, da se tega dela lotijo sami.
 »PRAVA« DEBELINA TERMOIZOLACIJE
Napaka: Še vedno se - napačno - verjame, da je 15 cm termoizolacije med špirovci na stropu podstrešnega stanovanja dovolj. Druga napaka pa je prepričanje, da obstaja samo ena termoizolacija (ne po materialu in komercialnih imenih), kar pomeni, da so vse termoizolacije enako termoizolativne.
Rešitev: Prave debeline ni, v strehi podstrešnega stanovanja se priporoča 40 cm (λ = 0,041 W/mK). Ne pozabimo, da nas termoizolacija zaščiti pred zimskim mrazom in poletno vročino. Slednja je na podstrešnih stanovanjih še posebej nadležna.
Termoizolativnost odraža lambda (λ), ki je na grafikonu modra in oker oznaka. Manjša ko je lambda, večja je termoizolativnost, z debelino termoizolacije (spodnji del grafa od 18 - 30 cm) se manjša tudi toplotna prehodnost (levi del grafa z vrednostmi od 0.10 - 0.22 W/m2K). Z manjšo toplotno prehodnostjo (U) se manjša poraba energije za ogrevanje in hlajenje prostorov.
Izberite področje:
• Gradnja stavbe
• Zunanjost stavbe
• Talna voda in vlaga
• Temelji
• Obodne stene
• Strehe
• Vgradnja oken
• Balkoni
• Stiki gradbenih elementov
• Dimniki
• Notranjost stavbe
• Kurilne naprave
• Ogrevalni sistemi
• Prezračevalni sistemi
• Vsi vpisi
<< Nazaj |
