Domov   |    Kontakt   |    NEP v številkah

 Facebook NEP    |     Video    |    Iskalnik po NEP:    |     Slo    Eng

  Uvod   |    Zahvala   |    Vpisovanje podatkov NEP   |    FAQ   |    Aktualni razpisi   |    Podprite nas 

ISKANJE PODATKOV NEP
po energetskem ukrepu



Gorenjska regija Goriška regija Notranjsko-kraška regija Obalno-kraška regija Osrednjeslovenska regija Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska regija Savinjska regija Zasavska regija Koroška regija Podravska regija Pomurska regija
Napredno iskanje
Zadnjih 10 vpisov
Naključnih 10 vpisov
Tabla NEP Pohvalite nas

Pohvalna rešitev

Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite pozitivne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, kaj je dobra praksa in kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.

PODROČJE: ZUNANJOST STAVBE
 
DIMNIK NA FASADI
Napaka je vztrajanje na klasičnih zidanih dimnikih.
Rešitev je enostavna. Na fotografiji so trije kovinski dimniki, levo še prezračevalni sistem. Ne pozabimo, da so sodobni dimniki praviloma kovinski ter čim lažji. Dejansko so »auspuh« kurilnih naprav, zato je potrebno pozornost posvetiti predvsem premeru notranje dimniške cevi (ta je prilagojen energentu in moči kurilne naprave) ter debelini toplotne izolacije. Le dovolj debela prepreči kondenzacijo v dimniški cevi in omogoča dober vlek.

SENčILO NA STREšNEM OKNU
Napaka je, če »pozabimo« na zunanja senčila strešnih oken. Notranja žaluzija ali zavesa ni senčilo.
Rešitev je več, na fotografiji je uporabljena tkanina (screen rolo), ki se verjetno pomika s pomočjo daljinske komande.

IZOLACIJA šPALET
Napaka je, če zanemarimo pragmatizem in inovativnost ter cenenost in funkcionalnost, vztrajamo pa na estetiki in dovršenosti.
Rešitev res ni lepa, je pa praktična in deluje. Predvsem pa je dokaz, kako pomembna je toplotna izolacija špalet. Debelina izolacije je seveda premajhna - priporoča se enaka debelina, kot na fasadi, to je okrog 15 cm - tudi pritrditev ni ekzaktna (špranje med izolacijo in zidom).

ZAMENJAVA OKNA
Napaka je, če se vseh podrobnosti iz fotografije ne uporabi pri zamenjavi oken in zunanjih vrat.
Rešitev je evidentna. Na fotografiji je okno pripravljeno za fasado, saj so odštemali ves omet in pridobili prepotrebne centimetre za toplotno izolacijo vseh štirih špalet. V ta namen bo potrebno zidarsko izravnati špalete ali pa (bolje) pritrditi toplotno izolacijo z izolacijsko peno, ki ne nabrekne (ekspandira). Kamnite poličke se ne priporoča, saj je hladilno rebro, ki podhlaja okenski okvir. Zato je kovinska ali PVC polička - ta vedno in v celoti leži na toplotni izolaciji - boljša izbira.

TOPLOTNA IZOLACIJA BALKONA
Napaka je, da se pogosto zanemari smiselnost toplotne izolacije balkona vsaj s spodnje strani.
Rešitev: Na fotografiji vidimo toplotno izolacijo zgoraj odprtega balkona (prvi del fotografije) in stanovanja (drugi del). Oba materiala (XPS 3 cm in EPS 10 cm) izolirata, predvsem pa ustvarita enotno površino, da fasada ne bo pisana. Rešitev je zadovoljiva, optimalno bi bilo, da je ob stavbi po vsej dolžini balkona pol metrski pas debeline 10 cm. S tem bi se bolj izrazito zmanjšal vpliv hladilnega rebra (balkona) na bivalne prostore.

TOPLOTNA IZOLACIJA ZAPRTEGA BALKONA
Napaka je, da se pogosto spregleda nujnost toplotne izolacije stropa proti hladnemu prehodu, to je AB plošče obzidanega balkona.
Rešitev: Na fotografiji vidimo dobro rešitev toplotne izolacije zaprtega balkona s spodnje strani in stik z izolacije zunanje stene balkona. Zadaj vidimo tudi toplotno izolacijo zunanje stene »pol metra čez«. S tem preprečimo vpliv zunanjega hladu na gornje prostore. Izolacija balkona se bo nadaljevala tudi pod stopnicami. S tem se bo za cca 50 % zmanjšala moč hladilnega rebra, kar zunanje betonske stopnice so. Opozorimo še na droben detajl, to je zunanja vtičnica. Ob izdelavi toplotne izolacije fasade si jih lahko privoščimo veliko. Nikoli jih ni dovolj.

TOPLOTNA IZOLACIJA FASADE »POL METRA čEZ«
Napaka je, da se zelo pogosto spregleda nujnost toplotne izolacije na zunanjih stenah neogrevanih prostorov (klet, garaža).
Rešitev: Na fotografiji vidimo dobro rešitev prehoda. Gornja izolacije debeline 15 cm je na zidu, ki je sicer za 10 cm nad spodnjim zidom, kar se vidi na špaletah obeh vrat. Prehod je narejen z debelino 10 cm, okrog 40 cm navzdol (do okenske špalete). Ker bo obdelave te toplotne izolacije enaka coklu, bo po končanih delih prehod neviden (neopazen). Izolacija sicer še ni zaključena, saj manjka na stebru med vrati ter na gornjih in stranskih špaletah obeh vrat.

STIK ZUNANJEGA TLAKA S STAVBO
Napaki sta dve. Povsod je prekinjen stik zunanje tlakovane površine (vhodna ploščad) s stavbo (bel stiropor), le na stiku z vhodnimi vrati ne. Pohvaliti je potrebno, da se bo cokl še dodatno toplotno izoliral. Zanimiva je tudi rešitev, ko plošča EPS (stiropor) loči tlak od hiše, hkrati pa je zaščita pred poškodbami zaključnega sloja fasade med betoniranjem. Druga napaka pa je, da novi tlak ni s toplotno izolacijo ločen od spodnje betonske konstrukcije.
Rešitev: Pred betoniranjem se s toplotno izolacijo (boljši je XPS) loči zunanji tlak od stavbe s toplotno izolacijo najmanj 2 cm (bolje 5 cm). Ločitev naredimo po celi debelini tlaka tako, da se spodaj spoji s toplotno izolacijo temelja, zgoraj pa pustimo vsaj 10 cm za rezervo (ali več, za zaščito fasade). Pred polaganjem tlaka (keramika, kamen,...) se višek toplotne izolacije odreže, talna obloga gre čez njo brez težav. Tako smo naredili le mini toplotni most. Tega povzroči talna obloga, ko podhlaja vratni okvir. Običajno - ne glede na kvaliteto gradnje - stik zunanje talne obloge in fasade (okvirja vrat) poči. Ko se stavba po nekaj letih umiri, ta stik zapremo s fugirno maso in/ali silikonskim kitom. Ta zapora je potrebna kot zaščita pred padavinsko vodo in insekti (mravlje, ose). Ti najdejo najmanjšo režo, da se lahko naselijo v naši stavbi. Pri vseh zunanjih tlakih damo na podložni beton (ali AB konstrukcijo) vmes toplotno izolacijo. S tem preprečimo prehajanje hladu v stavbo. Plavajoči estrih omogoča majhne premike pri posedanju, hkrati pa prepreči prenos zvoka v stavbo.

STIK ZUNANJIH STOPNIC IN STAVBE
Napaka je prepričanje, da je potrebno vezati na stavbo zunanje (nekonstrukcije) elemente, kot so stopnice, podesti, trotoarji, terase, vhodno stopnišče, tlaki,.... Napaka je statična in energijska. Pri statični se vsak element poseda po svoje, če je vezan na stavbo običajno na stiku poči. Drug problem pa je, da delujejo kot hladilno rebro (kot neizoliran balkon) in vso ogrevalno sezono podhlajajo zunanji zid stavbe. Nanj se na notranji strani na kondenčno vlago naseli plesen.
Rešitev. Vsi zunanji betonski ali zidani elementi hiše se NE smejo nikoli in nikjer neposredno dotikati oboda stavbe. Vedno mora biti vmes toplotna izolacija, kot je razvidno iz fotografije, kjer je edina pomanjkljivost da ni dovolj debela. Če je na fasadi 20 cm toplotne izolacije mora biti na stiku prav tako 20 cm.

MOKER COKEL
Težava, kot jo navaja Bogo: Pri novogradnji (vselitev 2003) sem 2008 termoizoliral fasado in cokel s stiroporom 12 cm. Hidroizolacijo sem od temeljev podaljšal do gornje višine sedanjega cokla (25 - 30 cm). Podkleteni del hiše je hidroizoliran, sledi 5 cm stirodur, plastična folija s čepki (ti so žal obrnjeni ven) ter drenažni sistem. Ta je širok cca 80 cm in globok 1,5 m, pod drenažo je narejeno betonsko korito v katero je vstavljena drenažna cev. Speljana je levo in desno ob hiši (črka U) v ponikalnico na spodnji strani hiše. Fasadni del toplotne izolacije sega cca 10 cm pod asfalt. Ta je debel 6 cm, leži na peščenem nasutju. Po asfaltiranju (april 2010) je cokel moker (prej nikoli). Asfalt je sicer nagnjen od hiše, cokel pa je pod napuščem. Na podlagi opazovanja ne morem ugotoviti ali je vlaga na coklu posledica zunanjega dežja ali podzemne vode iz hriba (lapor), ki je za hišo in iz katerega po obilnem deževju še par dni odteka voda. Zanima me, kaj mi je storiti preden dam cokel obleči v kulirplast? Ali bo nato cokel nabreknil, odstopil ali kaj podobnega. Mislim, da je že malo pozno!? Hvala za odgovor.
Rešitev: Strah pred nabrekanjem cokla je upravičen, zato morate rešitev najti pred zaključnim slojem. Iz 6 fotografij, ki ste jih poslali, je razvidno, da vlago vleče tudi na zaključni sloj že končane fasade (nad coklom, bel vogal med garažnimi in vhodnimi vrati). Hkrati pa te vlage ne vleče tam, kjer imate jaške. Za rešitev je najpomembnejše najti zunanji izvor vlage, ki je lahko nad asfaltom ali pod njim. Kot kaže pa izvor ni notranji - kondenčni. Če je izvor nad asfaltom (dež), je rešitev enostavna. Kulirplast bo preprečil dostop vlage na cokel, v tem primeru predlagam dodatno tesnjenje med asfaltom in zaključnim slojem (silikon, zaokrožnica). Seveda pa morate počakati poletje in popolno osušitev cokla. Bolj verjetno pa je (fotografije kažejo na to), da je problem (voda, vlaga) pod asfaltom, kar je sicer nelogično, saj imate narejeno drenažo, a druge razlage ne vidim. Če se potrdi, da voda s hriba pod asfaltom moči cokel imate dve možnosti. Presekati vodi dostop do hiše z novo vertikalno drenažo (na meji ob cesti), še boljša rešitev pa je, da s kotno brusilko tik ob asfaltu prerežete mrežico in lepilo. To naredite testno na recimo 1 m dolžine in opazujte vlago (rob zarišite s svinčnikom). Ko (če) bo vlaga izginila boste tako prerezali fasado na vseh 3 straneh, kjer so težave, izrezan del pa zapolnili s silikonskim kitom. Tu pazite, da boste hkrati z njim zatesnili tudi stik asfalta in cokla.


SVETLOBNI JAšEK

Napaka: Tudi svetlobni jašek je potrebno ločiti od stavbe (obodnega zidu), saj nam neustrezen ohlaja steno (hladilno rebro, kot balkon), posledično povzroči plesen, še posebej v primeru kletnega stanovanja.
Rešitev: Optimalno je, da uporabimo montažni PVC svetlobni jašek, ki ga z dolgimi vijaki na katerih so distančniki za debelino termoizolacije, pritrdimo na stavbo. Če želimo na vsak način betonski svetlobni jašek, ga naredimo samostojno. Opaž naredimo na že položeno termoizolacijo (XPS, 20 cm) v bodočem zasutem delu hiše. Med stene jaška in obod stavbe postavimo (da nima stika z obodno steno). Če želimo na vsak način betonski svetlobni jašek povezati s stavbo, ga moramo kasneje termoizolirati tako, kot balkon. To pomeni z 20 cm XPS (stirodur) na vseh straneh, vsaj pol metra, merjeno od obodnega zidu ven. To nam bo ustvarilo obilo težav, zato je bolje uporabiti prvi predlog, pogojno tudi drugega.



Izberite področje:
  • Gradnja stavbe
  • Zunanjost stavbe
  • Talna voda in vlaga
  • Temelji
  • Obodne stene
  • Strehe
  • Vgradnja oken
  • Balkoni
  • Stiki gradbenih elementov
  • Dimniki
  • Notranjost stavbe
  • Kurilne naprave
  • Ogrevalni sistemi
  • Prezračevalni sistemi
  • Vsi vpisi


<< Nazaj


Delovanje NEP podpira:








 

 

 

(C) 2008 - 2022 VITRA Center za uravnotežen razvoj Cerknica | Piškotki | Pravno obvestilo | Natisni
Zadnja sprememba: 05.08.2020, 06:43:53, število zadetkov od 11.4.2009: 0, v zadnji uri/dnevu obiskovalcev: 21/115
Računalniška izvedba: IT Niansis Franci Lajovic s.p. | Grafična zasnova: Asja Pavčič, Abakos


Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
rank tracker