Domov   |    Kontakt   |    NEP v številkah

 Facebook NEP    |     Video    |    Iskalnik po NEP:    |     Slo    Eng

  Uvod   |    Zahvala   |    Vpisovanje podatkov NEP   |    FAQ   |    Aktualni razpisi   |    Podprite nas 

ISKANJE PODATKOV NEP
po energetskem ukrepu



Gorenjska regija Goriška regija Notranjsko-kraška regija Obalno-kraška regija Osrednjeslovenska regija Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska regija Savinjska regija Zasavska regija Koroška regija Podravska regija Pomurska regija
Napredno iskanje
Zadnjih 10 vpisov
Naključnih 10 vpisov
Tabla NEP Pohvalite nas

Pohvalna rešitev

Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite pozitivne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, kaj je dobra praksa in kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.

PODROČJE: OGREVALNI SISTEMI
 
VODNI TOPLOTNI ZBIRALNIK (VTZ)
Napaka: Še vedno se - predvsem pri starejših ogrevalnih sistemih na polena - premalo uporablja VTZ. Zato je potrebno kuriti vsak dan večkrat, skozi dimnik nam »zbeži« nepotrebno veliko polen, izkoristki ogrevalnega sistema so slabši.
Rešitev: Vodni toplotni zbiralnik (VTZ) je srce sodobne kurilnice, izjemno priporočljiv je tudi za stare in običajno premočne kotle na polena. Vanj oddajajo toploto vse ogrevalne naprave, iz njega gre topla voda do vseh potrošnikov, kar je razvidno iz sheme. VTZ je lahko namenjen samo ogrevalni (umazani) vodi, pogosto je vanj vgrajen tudi modul za sanitarno (čisto) toplo vodo (»bojler v bojlerju« ter notranji ali zunanji toplotni izmenjevalec). Sodobni VTZ omogočajo temperaturno plastenje vode.

TOPLOTNE IZGUBE HRANILNIKA TOPLOTE
Napaka je, da se brez razmišljanja sprijaznimo z nesorazmerno visoko ceno toplotne izolacije hranilnika toplote (HT). Za družinske hiše je to običajno ovalna posoda velikosti od 200 - 3000 litrov. Uporabljena je kot bojler za čisto sanitarno vodo ali vodni toplotni zbiralnik (VTZ) za ogrevalno (umazano) radiatorsko vodo. Proizvodnja tople vode se lahko vrši v sprejemnikih sončne energije, kurilnih napravah (kotlih) ali toplotni črpalki.
Rešitev: Na fotografiji je učinkovita in za 50 € doma narejena »obleka« 1800 litrskega VTZ, s katero je lastnik privarčeval 1/3. Najbolj enostaven 2000 litrški VTZ stane okrog 1000 €, tovarniški toplotno izolacijski plašč pa nadaljnjih 300 - 500 €. V domači izvedbi je toplotna izolacija lahko vsaj 1 x ali 2 x debelejša od tovarniške, običajno debele okrog 10 cm. S tem se pomembno zmanjšajo toplotne izgube iz HT. Tovarniško izolirani HT standardne izvedbe s prostornino 200 litrov lahko v 24 urah pri temperaturi vode 55 °C izgubijo do 1 kWh toplote (800 litrski do 4 kWh). Voda v HT se v enem dnevu ohladi od 5 do 10 °C, kar je odvisno od temperature oklice. Izboljšana izolacija plašča HT - tudi dna in priključnih cevi, na kar se pogosto »pozabi« - ima znatno manjše toplotne izgube, saj se voda v enem dnevu ohladi za manj kot 2.5 °C.

KOREKCIJSKI FAKTOR RADIATORJA
Napak pri uvajanju meritev v blokih in plačilu stroškov energije po dejanski porabi je veliko in preveč. Veliko in preveč je tudi razlogov za tako stanje, iščemo jih med nedorečeno zakonodajo, (ne)zainteresiranimi lastniki stanovanj, (ne)aktivnimi upravniki ter inšpekcijskimi službami, ki so praviloma vedno nepristojne za konkreten problem. Ne pozabimo še profitna podjetja. Eni instalirajo, merijo in obračunavajo porabo energije v blokih, drugi energijo prodajajo. Povsod, kjer se vrti veliko denarja je možno veliko napak. Uvod je potreben zaradi konteksta, saj sta za pravično plačilo in pravilen obračun stroškov enega stanovanja v bloku potrebna dva faktorja. Korekcijski faktor lege in položaja stanovanja omogoča, da se energijsko čim bolj izenačijo stanovanja na izpostavljenih legah (sever, nad hladno kletjo, pod hladno podstreho). Drugi pa je faktor korekcije toplotne moči radiatorja (KQ), katerega organizacije, ki delilnike montirajo praviloma upoštevajo »bolj na počez in po domače«.
Rešitev. Poznamo dva tipa delilnikov, problematičen je drugi:
1. Univerzalni delilnik stroškov, s katerega odčitamo vrednost (reading value) in jo v računalniku z uporabo faktorjev prevedemo v računsko vrednost (caculating value). Prednost teh delilnikov je, da ni potrebno paziti, na kakšno ogrevalo je vgrajen delilnik.
2. V delilnik, s katerega odčitamo računsko vrednost (calculating value), pa monter na osnovi podatkov o ogrevalu (danes je na trgu okrog 1600 različnih tipov in okrog 50.000 različnih dimenzij) neizbrisno vnese korekcijski faktorj dotičnega ogrevala. Slabost te vrste delilnikov je, da moramo tako sprocesiran delilnik vgraditi na točno določeno ogrevalo v točno določenem prostoru, prednost pa, da lastnik stanovanja lažje spremlja porabo toplote. Da se lahko določi in v delilnik vnese faktor korekcije toplotne moči radiatorja (KQ), moramo upoštevati tudi korekcijski faktor načina pritrditve delilnika na ogrevalo (KC).

Poglejmo še konkreten primer možnih napak pri določitvi glede na veljavni (SIST EN 442) ali neveljavni (DIN 4704 ali BS 3828) standard. Radiator iz aluminija ima 5 členov širine 7,6 cm in debeline 9 cm, višine 2,1 m. Serviser je vpisal moč 3702 W. Po podatkih proizvajalca je moč tega radiatorja 1.865 W po standardu SIST EN 442. Po starem DIN 4704 bi imel ta radiator 2.365 W.


TERMOSTATSKI VENTIL
Napačno je prepričanje investitorjev, da se naložba v termostatski ventil pri radiatorju ne splača.
Rešitev. Termostatski ventil je element lokalne (radiatorske) regulacije. Zazna vse notranje (kuhanje, kamin) in zunanje (sonce) dobitke. Notranjih je veliko med vikendi, zunanjih pa med sončnimi dnevi. Ventil deluje tako, da zapre dotok tople vode iz kurilnice. Prednost elektronskega je, da lahko z nastavitvijo reguliramo tudi čas delovanja (recimo, ko nas ni doma) in natančno tudi temperaturo prostora.

ZAVESE IN DELILNIK TOPLOTE
Napaka je zavesa čez radiator, saj povsem onemogoči sevanje (radiacijo) toplote v prostor ter ovira normalno gibanje zraka ob radiatorju navzgor. V primeru, da je zavesa do stropa (karnisa je pritrjena na strop) pa to onemogoči normalno kroženje zraka v prostoru. S tem se bistveno zmanjša moč ogrevanja, za zaveso je izrazito povečan % vlage, delilnik toplote (na fotografiji ga ni) začne meriti »svojo« temperaturo, ujeto med zidom in zaveso. Posledično meri stalno visoko temperaturo zraka, termostatski ventil se zapre, prostor je hladen, račun pa nič manjši.
Rešitev je zelo preprosta. Radiator mora biti »gol«, vse instalacije na radiatorju (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) so vidne. Zavesa je dvignjena nad radiator najmanj 10 cm in spuščena od stropa za najmanj 10 cm, za toliko naj bo tudi odmaknjena od stene in dvignjena od tal. Radiatorjev z vrha nikoli ne zapiramo, notranja okenska polička naj sega največ 1 - 3 cm čez zid. Daljša že ovira dvig toplote med zidom in radiatorjem ter zmanjšuje dostop toplega zraka do stekel. Nasvet velja upoštevati v zasebnih ali večstanovanjskih stavbah, ne glede na opremo (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) ali velikost, starost, material ter obliko radiatorja.



Izberite področje:
  • Gradnja stavbe
  • Zunanjost stavbe
  • Talna voda in vlaga
  • Temelji
  • Obodne stene
  • Strehe
  • Vgradnja oken
  • Balkoni
  • Stiki gradbenih elementov
  • Dimniki
  • Notranjost stavbe
  • Kurilne naprave
  • Ogrevalni sistemi
  • Prezračevalni sistemi
  • Vsi vpisi


<< Nazaj


Delovanje NEP podpira:








 

 

 

(C) 2008 - 2024 VITRA Center za uravnotežen razvoj Cerknica | Piškotki | Pravno obvestilo | Natisni
Zadnja sprememba: 05.08.2020, 06:43:53, število zadetkov od 11.4.2009: 0, v zadnji uri/dnevu obiskovalcev: 17/159
Računalniška izvedba: IT Niansis Franci Lajovic s.p. | Grafična zasnova: Asja Pavčič, Abakos


Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
rank tracker