|
Pohvalna rešitev
Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite pozitivne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, kaj je dobra praksa in kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.
PODROČJE: STIKI GRADBENIH ELEMENTOV
 IZOLACIJA šPALET
Napaka je, če zanemarimo pragmatizem in inovativnost ter cenenost in funkcionalnost, vztrajamo pa na estetiki in dovršenosti.
Rešitev res ni lepa, je pa praktična in deluje. Predvsem pa je dokaz, kako pomembna je toplotna izolacija špalet. Debelina izolacije je seveda premajhna - priporoča se enaka debelina, kot na fasadi, to je okrog 15 cm - tudi pritrditev ni ekzaktna (špranje med izolacijo in zidom).
 TOPLOTNA IZOLACIJA BALKONA
Napaka je, da se pogosto zanemari smiselnost toplotne izolacije balkona vsaj s spodnje strani.
Rešitev: Na fotografiji vidimo toplotno izolacijo zgoraj odprtega balkona (prvi del fotografije) in stanovanja (drugi del). Oba materiala (XPS 3 cm in EPS 10 cm) izolirata, predvsem pa ustvarita enotno površino, da fasada ne bo pisana. Rešitev je zadovoljiva, optimalno bi bilo, da je ob stavbi po vsej dolžini balkona pol metrski pas debeline 10 cm. S tem bi se bolj izrazito zmanjšal vpliv hladilnega rebra (balkona) na bivalne prostore.
 TOPLOTNA IZOLACIJA ZAPRTEGA BALKONA
Napaka je, da se pogosto spregleda nujnost toplotne izolacije stropa proti hladnemu prehodu, to je AB plošče obzidanega balkona.
Rešitev: Na fotografiji vidimo dobro rešitev toplotne izolacije zaprtega balkona s spodnje strani in stik z izolacije zunanje stene balkona. Zadaj vidimo tudi toplotno izolacijo zunanje stene »pol metra čez«. S tem preprečimo vpliv zunanjega hladu na gornje prostore. Izolacija balkona se bo nadaljevala tudi pod stopnicami. S tem se bo za cca 50 % zmanjšala moč hladilnega rebra, kar zunanje betonske stopnice so. Opozorimo še na droben detajl, to je zunanja vtičnica. Ob izdelavi toplotne izolacije fasade si jih lahko privoščimo veliko. Nikoli jih ni dovolj.
 TOPLOTNA IZOLACIJA FASADE »POL METRA čEZ«
Napaka je, da se zelo pogosto spregleda nujnost toplotne izolacije na zunanjih stenah neogrevanih prostorov (klet, garaža).
Rešitev: Na fotografiji vidimo dobro rešitev prehoda. Gornja izolacije debeline 15 cm je na zidu, ki je sicer za 10 cm nad spodnjim zidom, kar se vidi na špaletah obeh vrat. Prehod je narejen z debelino 10 cm, okrog 40 cm navzdol (do okenske špalete). Ker bo obdelave te toplotne izolacije enaka coklu, bo po končanih delih prehod neviden (neopazen). Izolacija sicer še ni zaključena, saj manjka na stebru med vrati ter na gornjih in stranskih špaletah obeh vrat.
 TESNENJE
Napaka je, da nas morajo posledice zimskih in deževnih razmer spomniti, da smo tesnenje na obodu stavbe zanemarili. Na fotografiji je planinska postojanka v Visokih Tatrah, kjer vladajo ekstreme razmere vetra, mraza, snega in dežja. V domačih razmerah traja 5 - 10 let, da se nova hiša umiri in s posedanjem ne ustvarja več razpok. Na slabo zatesnjenih mestih pride v zid in/ali toplotno izolacijo deževnica, mravlje in ose.
Rešitev: Vsako leto naredimo obhod in podroben pregled vseh potencialno nevarnih netesnih mest. Najdemo jih na špaletah in poličkah oken ter zunanjih vrat, na stiku toplotne izolacije fasade in zunanjih tlakov terase in vhodnega stopnišča, pri strešnih in dimniških obrobah,... Silikonski kit je dober material, zatesnimo lahko sami.
 KAMNITE OBROBE
Napaka. Mnogo lastnikov starih stavb želi pri obnovi ohraniti kamnite obrobe (kolone) vhodnih vrat ali oken, a jih pustijo vgrajene na starih mestih. Ker nimajo toplotne izolacije so izrazit toplotni most, kondenzacija na notranji špaleti omogoča rast plesni.
Rešitev. Pri obnovi začasno odstranimo vse kamnite obrobe. V zid izštemamo macete v debelini bodoče toplotne izolacije fasade (20 cm) + dimenzije kamnitih obrob. Te so lahko na zunanji strani poravnane z bodočo fasado, ali pa so za nekaj cm izven fasade. Pred montažo kamnitih obrob obdelamo z malto maceto, da lahko prilepimo toplotno izolacijo. Nanjo potem vstavimo obrobe, v zunanji zid jih preko toplotne izolacije pričvrstimo s sidri. Med vgrajenim oknom (ali vrati) in kamnito obrobo naj bo plast toplotne izolacije (na fotografiji jo ni) enake debeline kot na fasadi (če ni prostora pa ustrezno tanjša). S tem preprečimo prehod hladu iz kamnite obrobe na okenski okvir. Če tega ne naredimo, bo okenski okvir stalno podhlajen, kar pomeni kondenzacijo notranje vlage in plesen.
 KVALITETNA VGRADNJA OKNA
Napaka je, da monterji oken ne poskrbijo (zahtevajo, pripravijo, predlagajo) tudi za kvalitetno pripravo okenske odprtine pred vgradnjo. Lastniki pa slepo verjamejo, da monterji obvladajo svoj posel. Za montažo okna je to verjetno res, za pripravo okenske odprtine pa preverjeno ne. Izdelek (okno) pa je popoln šele takrat, ko so optimalno narejeni vsi detajli.
Rešitev na fotografiji je prava in kvalitetna. Pred izmerami okna prilepimo na vseh 4 straneh okenske odprtine XPS (Stirodur) v celotni debelini opeke (če okvir okna tesnimo s trakom) ali v pasovih (če okvir okna tesnimo s folijami), kot je na sliki. Debelina XPS naj bo vsaj 10 cm. Lepljenje notranjosti okenske odprtine je zahtevno, saj mora biti narejeno »v nulo«, kar pomeni pravokotno in vzporedno v vseh smereh. Taka priprava za vgradnjo je nujna pri menjavi oken, ki običajno ostanejo na istem mestu, kot so bila. Če pa lahko okno montiramo na zunanjo linijo zidu (pri novogradnjah je to »obvezno«), potem taka priprava s toplotno izolacijo ni nujna, je pa zaželena in smiselna, saj moramo za RAL montažo (trak ali folije) predhodno pripraviti okensko odprtino. To je s toplotno izolacijo bolje, kot z ometom, kar je druga možnost. Namesto zunanje poličke iz naravnega kamna raje montiramo umetni kamen, najboljša rešitev pa je kovinska ali PVC polička. Ker ima majhno maso ima tudi majhno »moč«, da prenaša mraz na okenski okvir, od tam pa v notranjost. Sama montaža po RAL smernicah je celovita obdelana v rubriki »Črna točka«.
 TOPLOTNA IZOLACIJA VLAžNEGA COKLA
Težava: Občan iz Sodražice si v pritličju hiše iz leta 1950 dela stanovanje. Hiša je v bregu, sedaj so zidovi v trenutno nenaseljenem pritličju znotraj in zunaj vlažni do višine 1.00 - 1.50 cm. Znotraj so obloge (les, tapete), zunaj pa na coklu keramične ploščice (na fotografiji že odstranjene, ostalo pa je lepilo). Zid je iz polne opeke, tri stene so »proste«, četrta pa je v celoti »naslonjena« na hrib (trde skale) in nedostopna z zunanje strani. Tu je terasa za vstop v nadstropje, ostali tlak (asfalt, tlakovci) je nižji od sedanjega tlaka v pritličju (keramika, parket). Kako torej zmanjšati (odstraniti) vlago, brez da se zid spodreže ali spodkoplje? Je injiciranje obodnih sten prava rešitev? Je odstranitev lepila nujna?
Rešitev: Glavnino težav boste rešili z izdelavo drenaže (v nadaljevanju) in naravnim osuševanjem. Injiciranje ali spodkopavanje obodnih sten bo mogoče potrebno, mogoče ne. Pred končno odločitvijo (injiciranje, toplotna izolacija temelja, prezračevani kanal, vertikalna drenaža) se oglasite na energetsko svetovanje, do takrat pa natančno spremljate osuševanje in višino vlage. Od »suhosti« bo namreč odvisen nasvet za nadaljnje korake (prinesite fotografije). Lepilo vsekakor odstranite. Predlagam, da ga s kotno brusilko (fleksarico) prerežete na okrog 10 cm pasove, potem pa z dletom (majzlom) odbijete. Lepilo namreč preprečuje učinkovito osuševanje. Ker je problem vlažnega cokla pogost, podajam v nadaljevanju še priporočila (ne pa recept) obdelave tudi za druge uporabnike portala NEP Slovenija. Obodne stene (zasute) pripravite za sušenje na naslednji način:
• Okrog hiše skopljite kanal širine cca 60 cm. Če je možno naredite to ročno, v tem primeru bo jama ravno prav široka za izdelavo vseh potrebnih plasti, kasneje ne bo posedanja.
• Globina izkopa naj bo do dna zidu na najvišji točki, če je možno pod začetkom temelja (zaradi statike naj bo največ 45 stopinjska brežina s padcem proti drenaži)
• Zid hiše, ki je sedaj pod terenom očistite in pustite, da se osuši.
• Notranji tlak odstranite v popolnosti, odstranite ves material do višine okrog pol metra pod bodočo končno višino tlaka. Iz notranjih in zunanjih zidov odstranite vse (do ometa, ta ostane). Odstranite pa vlažen (moker) omet iz podnožja zidov (1 - 1.5 m visoko, po potrebi)
• Zunaj postavite na dno jarka drenažno cev (ovita v polst, padec 1 cm/m1) na posteljico (utrjeno) iz peska. Ta kanal zaščitite z vrha, da vam dež ne bo močil sten in sušite 1 leto (spremljajte).
 TESNJENJE STIKA MED OKNOM IN ZIDOM (FASADO)
Napaka je, da se stiku med oknom in zidom (fasado) posveča premajhna pozornost. Običajno tu najdemo štiri napake. Prva je toplotni most, ki nastane v primeru nepopolne (necelovite) zapolnitve prostora med zidom in okvirjem zunanjega stavbnega pohištva s purpenom. Druga je material (kamen, beton) zunanje kamnite ali betonske poličke, ki je hladilno rebro in ohlaja spodnji del okenskega okvirja. Tretja so ventilacijske izgube (pihanje), ko stik med okvirjem in fasado ni 100 % zatesnjen. Iz te izhaja tudi četrta, saj netesnost omogoča vstop deževnice v konstrukcijo.
Rešitev: Za montažo novega zunanjega stavbnega pohištva je optimalna in najboljša vgradnja po RAL standardu ter uporaba lahkih materialov (PVC, pločevina) za zunanje poličke. Te so v celoti montirane na toplotno izolacijo. Pri že montiranih oknih pa je rešitev odvisna od velikosti (širine) in mesta reže. Običajno pa tesnimo na 5 mestih (vse štiri strani pri okenskem okvirju, peta pa je stik med poličko in fasado - spodaj in ob straneh). S tem onemogočimo tudi vstop deževnice v konstrukcijo. Če je reža širša od 0.5 cm (kar je redko), jo zapolnimo s purpenom, pred tem fiksiramo okno in poličko, da nam jo purpen ne dvigne. Bolj verjetno je reža tanjša. V tem primeru naredimo silikonsko tesnjenje (2 x ali celo 3 x). Prvič čim bolj globoko, drugič (tretjič) pa izravnamo. Vmes počakamo, da se silikon posuši. Globjo in širšo režo lahko pred silikoniziranjem zapolnimo s tkanino, ki jo vtiskamo v režo. Uspešnost našega dela (da ne piha več med okvirjem in zidom) preverimo na notranji strani s plamenom sveče. To naredimo tudi pred začetkom dela, da potrdimo pihanje. Pri kamnitih zunanjih poličkah imamo namreč občutek, da »tam spodaj nekje« piha, v resnici pa čutimo samo hlad od podhlajenega spodnjega okenskega okvirja.
 MOKER COKEL
Težava, kot jo navaja Bogo: Pri novogradnji (vselitev 2003) sem 2008 termoizoliral fasado in cokel s stiroporom 12 cm. Hidroizolacijo sem od temeljev podaljšal do gornje višine sedanjega cokla (25 - 30 cm). Podkleteni del hiše je hidroizoliran, sledi 5 cm stirodur, plastična folija s čepki (ti so žal obrnjeni ven) ter drenažni sistem. Ta je širok cca 80 cm in globok 1,5 m, pod drenažo je narejeno betonsko korito v katero je vstavljena drenažna cev. Speljana je levo in desno ob hiši (črka U) v ponikalnico na spodnji strani hiše. Fasadni del toplotne izolacije sega cca 10 cm pod asfalt. Ta je debel 6 cm, leži na peščenem nasutju. Po asfaltiranju (april 2010) je cokel moker (prej nikoli). Asfalt je sicer nagnjen od hiše, cokel pa je pod napuščem. Na podlagi opazovanja ne morem ugotoviti ali je vlaga na coklu posledica zunanjega dežja ali podzemne vode iz hriba (lapor), ki je za hišo in iz katerega po obilnem deževju še par dni odteka voda. Zanima me, kaj mi je storiti preden dam cokel obleči v kulirplast? Ali bo nato cokel nabreknil, odstopil ali kaj podobnega. Mislim, da je že malo pozno!? Hvala za odgovor.
Rešitev: Strah pred nabrekanjem cokla je upravičen, zato morate rešitev najti pred zaključnim slojem. Iz 6 fotografij, ki ste jih poslali, je razvidno, da vlago vleče tudi na zaključni sloj že končane fasade (nad coklom, bel vogal med garažnimi in vhodnimi vrati). Hkrati pa te vlage ne vleče tam, kjer imate jaške. Za rešitev je najpomembnejše najti zunanji izvor vlage, ki je lahko nad asfaltom ali pod njim. Kot kaže pa izvor ni notranji - kondenčni. Če je izvor nad asfaltom (dež), je rešitev enostavna. Kulirplast bo preprečil dostop vlage na cokel, v tem primeru predlagam dodatno tesnjenje med asfaltom in zaključnim slojem (silikon, zaokrožnica). Seveda pa morate počakati poletje in popolno osušitev cokla. Bolj verjetno pa je (fotografije kažejo na to), da je problem (voda, vlaga) pod asfaltom, kar je sicer nelogično, saj imate narejeno drenažo, a druge razlage ne vidim. Če se potrdi, da voda s hriba pod asfaltom moči cokel imate dve možnosti. Presekati vodi dostop do hiše z novo vertikalno drenažo (na meji ob cesti), še boljša rešitev pa je, da s kotno brusilko tik ob asfaltu prerežete mrežico in lepilo. To naredite testno na recimo 1 m dolžine in opazujte vlago (rob zarišite s svinčnikom). Ko (če) bo vlaga izginila boste tako prerezali fasado na vseh 3 straneh, kjer so težave, izrezan del pa zapolnili s silikonskim kitom. Tu pazite, da boste hkrati z njim zatesnili tudi stik asfalta in cokla.
 KATERA JE »PRAVA« DEBELINA TERMOIZOLACIJE?
Napaka je, da želi investitor pravo debelino termoizolacije izvedeti od energetskega svetovalca ali projektanta. Prave debeline namreč ni. Za minimalno je itak odgovoren projektant, investitorji se običajno odločajo za boljšo (pogojno rečeno »nadstandardno«), saj investirajo v svojo kvaliteto bivanja in svoje nizke stroške obratovanja stavbe.
Rešitev: Investitor si mora na vprašanje o »pravi« debelini termoizolacije odgovoriti sam, ne s centimetri, temveč s koeficientom toplotne izolativnosti, ki ga želi doseči na obodu stavbe. Investitor - ne pa projektant - se torej odloča in določa kakšen boljši »U« od zakonsko določenega želi imeti.
Pri »pravi« toplotni izolativnosti oboda stavbe sta dva vidika. Prvi je zakonski, saj PURES 2010 in iz njega izhajajoča Tehnična smernica zahteva za tla (proti terenu, neogrevani kleti ali nad prehodom) U okrog 0,30 W//m2K, za zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom U najmanj 0,28 W//m2K), za gornji del stavbe (strop proti neogrevanemu podstrešju, ravna streha, terasa, streha nad ogrevanim podstrešjem pa U okrog 0,20 W//m2K. Z izrazom »okrog« navajamo le združene in lažje zapomljive številke, v Tehnični smernici pa je za vsak element navedena največja dovoljena vrednost »U«.
Drugi vidik pa je želja (zahteva) v kako energetsko varčni stavbi želimo živeti. Pasivne hiše dosegajo (na fasadi recimo) U pod 0,1 W//m2K, sam svetujem, da se pri ostalih stavbah ne gre čez 0.2 W//m2K. Na grafu so prikazani odnosi med »U« in debelino tiste termoizolacije, ki ima toplotno prevodnost (lambda) 0.041 W/mK. Termoizolacije z lambdo 0.032 W/mK so okrog 20 % bolj termoizolativne (20 % tanjše), z lambdo 0.022 W/mK pa okrog 50 % bolj termoizolativne (50 % tanjše). Iz tabele »Obod stavbe« pa je razvidno, da se z debelino termoizolacije izrazito manjša vloga materiala iz katerega je stavba zgrajena. Zato material tudi ni vključen v graf.
 SANACIJA TOPLOTNEGA MOSTU
Napaka: (Pre)pogosta napaka je, da se obodne in predelne stene na podstrehi pozida do desk. Na neogrevani podstrehi to ne ustvarja težav. Popolnoma drugačna situacija nastane, ko se podstrešno stanovanje naseli. Lastnik iz Blok - ki je fotografijo poslal - je dovolj razgledan, da je napako odpravil v najmanj boleči fazi. Več o tem preberite v rubriki »Črna točka«.
Rešitev je enostavna. Za celotno debelino termoizolacije strehe (40 cm) se znižajo vsi zidovi (na sliki je to le 25 cm, kar je še sprejemljivo). Pri predelnih stenah nižanje ni težavno, v prikazanem primeru je bilo težje, saj je fasada že termoizolirana. To je pomenilo zelo natančno štemanje opeke, deloma tudi zaključkov betonskih preklad. Po znižanju zidov je nad njih postavil termoizolacijo in jo s spodnje strani utrdil s Purpenom. Pazil je tudi na 100 % stik s termoizolacijo fasade. Mirni živci in zanesljiva roka so najboljše orodje za take posege, zato priporočam lastnikom, da se tega dela lotijo sami.
 »PRAVA« DEBELINA TERMOIZOLACIJE
Napaka: Še vedno se - napačno - verjame, da je 15 cm termoizolacije med špirovci na stropu podstrešnega stanovanja dovolj. Druga napaka pa je prepričanje, da obstaja samo ena termoizolacija (ne po materialu in komercialnih imenih), kar pomeni, da so vse termoizolacije enako termoizolativne.
Rešitev: Prave debeline ni, v strehi podstrešnega stanovanja se priporoča 40 cm (λ = 0,041 W/mK). Ne pozabimo, da nas termoizolacija zaščiti pred zimskim mrazom in poletno vročino. Slednja je na podstrešnih stanovanjih še posebej nadležna.
Termoizolativnost odraža lambda (λ), ki je na grafikonu modra in oker oznaka. Manjša ko je lambda, večja je termoizolativnost, z debelino termoizolacije (spodnji del grafa od 18 - 30 cm) se manjša tudi toplotna prehodnost (levi del grafa z vrednostmi od 0.10 - 0.22 W/m2K). Z manjšo toplotno prehodnostjo (U) se manjša poraba energije za ogrevanje in hlajenje prostorov.
 TERMOIZOLACIJA DIMNIKA
Napaka: Neizoliran ali ne dovolj termoizoliran dimnik otežuje vlek in povzroča kondenzacijo v dimniški cevi. Pri podstrešnem stanovanju deluje kot hladilno rebro.
Rešitev: Ne glede na material je potrebno dimnik nad streho termoizolirati. V primeru hladne podstrehe, ga termoizoliramo tudi na podstrehi. Optimalno je, da termoizolacijo pokrijemo z montažnim plaščem, ki pokriva celotni dimnik nad streho. Ta je lahko iz pločevine ali steklobetona. Slednji je na fotografiji, kjer sneg na severni strani dokazuje, da je plašč delujočega dimnika popolnoma hladen.
 SVETLOBNI JAšEK
Napaka: Tudi svetlobni jašek je potrebno ločiti od stavbe (obodnega zidu), saj nam neustrezen ohlaja steno (hladilno rebro, kot balkon), posledično povzroči plesen, še posebej v primeru kletnega stanovanja.
Rešitev: Optimalno je, da uporabimo montažni PVC svetlobni jašek, ki ga z dolgimi vijaki na katerih so distančniki za debelino termoizolacije, pritrdimo na stavbo. Če želimo na vsak način betonski svetlobni jašek, ga naredimo samostojno. Opaž naredimo na že položeno termoizolacijo (XPS, 20 cm) v bodočem zasutem delu hiše. Med stene jaška in obod stavbe postavimo (da nima stika z obodno steno). Če želimo na vsak način betonski svetlobni jašek povezati s stavbo, ga moramo kasneje termoizolirati tako, kot balkon. To pomeni z 20 cm XPS (stirodur) na vseh straneh, vsaj pol metra, merjeno od obodnega zidu ven. To nam bo ustvarilo obilo težav, zato je bolje uporabiti prvi predlog, pogojno tudi drugega.
Izberite področje:
• Gradnja stavbe
• Zunanjost stavbe
• Talna voda in vlaga
• Temelji
• Obodne stene
• Strehe
• Vgradnja oken
• Balkoni
• Stiki gradbenih elementov
• Dimniki
• Notranjost stavbe
• Kurilne naprave
• Ogrevalni sistemi
• Prezračevalni sistemi
• Vsi vpisi
<< Nazaj |
