|
Pohvalna rešitev
Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite pozitivne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, kaj je dobra praksa in kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.
PODROČJE: NOTRANJOST STAVBE
 TOPLOTNA IZOLACIJA STROPA NEOGREVANE KLETI
Napaka je, da se pozabi izolirati tudi stene neogrevanih prostorov.
Rešitev: Na fotografiji sta lepo vidni obe toplotni izolaciji. Na strop pod ogrevanim stanovanjem damo vsaj 10 cm toplotne izolacije z lambdo 0.032 W/m/K (na fotografiji je to Neopor, popularno imenovan črni stiropor). Na vse notranje (iz obeh strani) in zunanje stene damo še vsaj 5 cm (bolje 10) toplotne izolacije pol metra od stropa navzdol. S tem preprečimo vpliv hladu na gornje prostore. Izolacija lahko ostane gola, a zaradi požarne varnosti je bolje, če jo obdelamo kot fasado.
 STROP V KLETI
Napaka je, da se pri toplotnem ovoju stavbe pogosto spregleda nujnost toplotne izolacije med toplimi in hladnimi prostori znotraj stavbe. To je lahko strop (fotografija) ali predelna stena.
Rešitev za strop je razvidna. Opozorimo na pomemben detajl, to je toplotna izolacija stene pol metra od stropa navzdol. S tem se eliminira vpliv hladu skozi stene v gornje nadstropje. Enako pravilo velja pri toplotni izolaciji predelnih sten.
 KAKO PREZRAčEVATI V DEžJU ALI MEGLI?
Napačna je predpostavka, da je v mokrem vremenu škodljivo prezračevanje, saj pride v stanovanje več zračne vlage, kot jo iz njega odide.
Rešitev Ob predpostavki enake zunanje in notranje vlažnosti - recimo da higrometer v obeh primerih pokaže 100 % - obnovimo dejstva o deležu vlage v zraku pri različnih temperaturah zraka (podrobneje opisano v Odprava plesni, pdf, november 2010). Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Pri 10°C je v m3 zraka največ 10 g vode, kar pomeni 100 % vlažnost. Pri 22°C je v m3 zraka lahko največ 22 g vode, kar zopet pomeni 100 % vlažnost. Hladen zimski mraz je suh, saj lahko m3 vsebuje pri 0°C le 4,4 g vode, pri - 10°C 2,2 g, pri - 20°C pa le 0,9 g. Naredimo (poenostavljen) zaključek. Pri 100 % vlagi zunaj in znotraj ter notranji temperaturi 22°C in zunanji 11°C imamo po zamenjavi zraka s prepihom v 2 - 4 min notranjo vlago na idealnih 50 %.
 KONDENZ NA OKENSKEM STEKLU
Napako previsokega deleža vlage v zraku in/ali slabe toplotne izolativnosti okna (stekla) pokaže jutranji kondenz vlage na oknu. Do 5 cm visoka »meglica« na spodnjem delu stekla je »normalno« stanje. Vlaga bo šla ven s prezračevanjem. Če je kondenz bolj izrazit (višji od 5 - 10 cm), meglica se združuje v kaplje, na notranji polički imamo »jezerce«, kondenz je na steklu ves dan - prezračevanje ni dovolj.
Rešitev je v razumevanju problema in takojšnji akciji. Razloge za nastanek kondenza in z njim povezane plesni spoznamo v članku Plesen, različne preventivne in kurativne načine sanacije pa v članku Odprava plesni. V vsakem primeru pa s krpo ali vpojnim papirjem obrišemo vso kondenzirano vlago s stekel, okenskih okvirjev in notranjih poličk. Krpo ali papir odnesemo ven iz stavbe ali na podstreho, kjer sušimo perilo. NIKOLI pa krpe ne sušimo na radiatorju ali v bivalnem prostoru. Ponovimo še postopke učinkovitega zimskega prezračevanje. To je vedno na prepih (odpremo VSA okna ter notranja in zunanja vrata) za največ 2 - 4 min in najmanj 3 x dnevno.
 KONDENZ IZ ODVODA KUHINJSKE NAPE
Napaka je, da se odvodu (izpuhu) iz kuhinjske nape ne posveča nikakršne pozornosti. Najslabša rešitev je, da ga naredimo na podstreho, kjer imamo potem vonjave in nepotrebno vlago. Pri odvodu na fasado ali streho pa običajno spregledamo učinek kondenzacije kuhinjske vlage, ki nam začne zatekati nazaj v napo. Pri odvodu na fasado pride običajno do umazanije, vlaga iz nape jo navlaži, tja pridejo alge in/ali plesen. To se običajno zgodi na severni strani stavbe (kjer je običajno kuhinja), manj verjetno na južni. Pri fasadni izvedbi je velika verjetnost vstopa vetra v stanovanje skozi napo ter neprijetno loputanje protivetrnih zapor.
Rešitev: Optimalno je, da naredimo odvod iz kuhinjske nape na streho, med napo in kritino postavimo (običajno na podstrehi) slepo koleno za kondenziranje pare ter sifon. Ta ima dvojno vlogo. Vanj se steka kondenzirana voda, hkrati preprečuje širjenje vonjav. Do sifona moramo imeti prost dostop, saj je vode lahko preveč in jo moramo odstraniti (običajno pozimi) ali pa premalo (običajno poleti) in jo moramo za zaporo vonjavam doliti. Bistvo te enote je, da so vse cevi med napo in slepim kolenom zelo dobro termoizolirane (levo na fotografiji), od slepega kolena naprej proti kritini (desno zgoraj) pa so brez termoizolacije. Tako smo naredili kontrolirano »past« v kateri se vlaga kondenzira, v sifonu pa je prostor za zbiranje vode. To lahko kontroliramo, odlivamo ali dolivamo. Težav ni.
 ZAVESE IN DELILNIK TOPLOTE
Napaka je zavesa čez radiator, saj povsem onemogoči sevanje (radiacijo) toplote v prostor ter ovira normalno gibanje zraka ob radiatorju navzgor. V primeru, da je zavesa do stropa (karnisa je pritrjena na strop) pa to onemogoči normalno kroženje zraka v prostoru. S tem se bistveno zmanjša moč ogrevanja, za zaveso je izrazito povečan % vlage, delilnik toplote (na fotografiji ga ni) začne meriti »svojo« temperaturo, ujeto med zidom in zaveso. Posledično meri stalno visoko temperaturo zraka, termostatski ventil se zapre, prostor je hladen, račun pa nič manjši.
Rešitev je zelo preprosta. Radiator mora biti »gol«, vse instalacije na radiatorju (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) so vidne. Zavesa je dvignjena nad radiator najmanj 10 cm in spuščena od stropa za najmanj 10 cm, za toliko naj bo tudi odmaknjena od stene in dvignjena od tal. Radiatorjev z vrha nikoli ne zapiramo, notranja okenska polička naj sega največ 1 - 3 cm čez zid. Daljša že ovira dvig toplote med zidom in radiatorjem ter zmanjšuje dostop toplega zraka do stekel. Nasvet velja upoštevati v zasebnih ali večstanovanjskih stavbah, ne glede na opremo (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) ali velikost, starost, material ter obliko radiatorja.
 ZIMSKO PREZRAčEVANJE V DEžJU ALI MEGLI
Napaka izhaja iz napačne predpostavke, da je v mokrem vremenu nesmiselno (celo škodljivo) prezračevanje, saj pride v objekt več zračne vlage, kot jo iz njega odide.
Rešitev: Ob primeru enake zunanje in notranje vlažnosti - recimo da higrometer v obeh primerih pokaže 100 % - obnovimo dejstva o deležu vlage v zraku pri različnih temperaturah zraka (podrobneje opisano v članku Odprava plesni, pdf, november 2010). Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Pri 10°C je v m3 zraka največ 10 g vode, kar pomeni 100 % vlažnost. Pri 22°C je v m3 zraka lahko največ 22 g vode, kar zopet pomeni 100 % vlažnost. Hladen zimski mraz je suh, saj lahko m3 vsebuje pri 0°C le 4,4 g vode, pri - 10°C 2,2 g, pri - 20°C pa le 0,9 g. Naredimo (poenostavljen) zaključek. Pri 100 % vlagi zunaj in znotraj ter notranji temperaturi 22°C in zunanji 11°C imamo po zamenjavi zraka s prepihom v 2 - 4 min notranjo vlago na idealnih 50 %. Steklo okna na sliki nam pokaže smeri prehajanja zraka pri zračenju. Zgoraj odhaja ven vlažen notranji (ki na hladnem steklu takoj kondenzira), spodaj pa vstopa hladen zunanji.
Izberite področje:
• Gradnja stavbe
• Zunanjost stavbe
• Talna voda in vlaga
• Temelji
• Obodne stene
• Strehe
• Vgradnja oken
• Balkoni
• Stiki gradbenih elementov
• Dimniki
• Notranjost stavbe
• Kurilne naprave
• Ogrevalni sistemi
• Prezračevalni sistemi
• Vsi vpisi
<< Nazaj |
