Domov   |    Kontakt   |    NEP v številkah

 Facebook NEP    |     Video    |    Iskalnik po NEP:    |     Slo    Eng

  Uvod   |    Zahvala   |    Vpisovanje podatkov NEP   |    FAQ   |    Aktualni razpisi   |    Podprite nas 

ISKANJE PODATKOV NEP
po energetskem ukrepu



Gorenjska regija Goriška regija Notranjsko-kraška regija Obalno-kraška regija Osrednjeslovenska regija Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska regija Savinjska regija Zasavska regija Koroška regija Podravska regija Pomurska regija
Napredno iskanje
Zadnjih 10 vpisov
Naključnih 10 vpisov
Tabla NEP Pohvalite nas

Energetski kiksi

Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite negativne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, česa se nikakor ne sme ponoviti, kakšne so posledice in tudi kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.

PODROČJE: GRADNJA STAVBE
 
PLESEN ZA KUHINJSKIMI OMARICAMI
Napaka je zunanja in notranja. Zunanje (katere lastnik težje odpravi) so trije gradbeni elementi brez toplotne izolacije. To so fasada, betonski napušč in strop proti hladni podstrehi. Notranja je ena. Kuhinjske omarice so tesno montirane na zunanjo steno in strop.
Rešitev dane situacije je dvojna, to je zunaj in znotraj. Zunaj je to fasada celotnega bloka in - nujno - tudi stropa proti hladni podstrehi (stanovanje je najvišje v bloku). Toplotna izolacija fasade je skupinska, zadnjo ploščo pa lahko izolira lastnik sam (bolje, če je skupinska). Pri tem se ne sme pozabiti, da je potrebno izolirati vse grajene konstrukcije pol metra v višino.
Takojšna in najcenejša rešitev je odmik kuhinjskih elementov od zunanje stene, tal in stropa za 5 cm. Tako se po celotni višini zunanje stene (2.5 m) omogoči vertikalno kroženje notranjega zraka. Tega je potrebno spraviti ven iz stanovanja. To lahko naredimo z rednim zračenjem (najmanj 3 x dnevno, vedno le 2 - 4 min. in vedno na prepih vse prostore) ali rekuperatorjem (mehansko prezračevanje z vračanjem toplote). Ta je lahko centralni ali - bolj verjetno za majhno stanovanje v bloku - z enim (ali dvema) lokalnim rekuperatorjem. V vsakem primeru je smiselno med ogrevalno sezono spremljati količino relativne vlage v zraku s higrometrom (vlagomer).
Problem kondenza in posledično plesni v bivalnih prostorih je celovito obdelan v dveh člankih. V prvem so navedeni vzroki, v drugem pa rešitve.
Ostalih - manj verjetnih in dražjih - rešitev stanovanja v bloku ne razlagamo, so pa možne. To je prestavitev kuhinjskih elementov na notranje stene in notranja toplotna izolacija.

NADSTREšEK NI LOčEN OD ZIDU
Napaka ki jo vidimo desno (nosilna lega nadstreška je pritrjena na zid) je pogosta, saj se v evforiji postavljanja strehe »pozabi«, da bo tu nekoč toplotna izolacija fasade. Da se za lego ne izolira je dodata in velika napaka.
Rešitev: Celotno konstrukcijo nadstreška se že med gradnjo odmakne najmanj za debelino bodoče toplotne izolacije fasade. V primeru iz fotografije bo to potrebno storiti pred izdelavo fasade. V obeh primerih je pogosta rešitev, da lega leži na konzolah, ki so pritrjene v zunanji zid.

TOPLOTNE IZGUBE SKOZI KUHINJSKO NAPO
Napaka pri izbiri kvalitete kuhinjske nape je lahko pomembna, saj nam toplota iz stanovanja uhaja vso ogrevalno sezono.
Rešitev: Med delovanjem nape smo nemočni, saj je potrebno vonjave in paro čim prej spraviti ven. Pozornost pri izbiri pa posvetimo tesnosti nape, da nam toplota iz stanovanja ne uhaja med mirovanjem nape. Stopljen sneg okrog oddušnika na strehi nam pokaže, da je lahko količina izgubljene toplote velika.

NOTRANJA ROLETNA OMARICA
Napaka je vidna takoj. Celotna preklada (beton) je toplotni most, toplotna izolacija v omarici na desni pa blažev žegen. Tako montažo odsvetujemo.
Rešitev. Če obstajajo neke smiselne zahteve za notranjo roletno omarico, potem montiramo okno ravno z zunanjo linijo zidu (bolje 0.5 - 1 cm ven iz linije zidu, da bo prostor za lepilo toplotne izolacije, ta pa se bo brez lepila tesno prilegala okenskemu okvirju. Pred tem pa predhodno (pred merjenjem za dimenzije okna) na vse 4 strani zidu okenske odprtine nalepimo toplotno izolacijo enake debeline, kot bo na fasadi (20 cm). To je relativno delikatno opravilo, saj moramo paziti na pravokotnost tako narejene okenske odprtine in tudi na vzporednost toplotne izolacije.

ZUNANJA (PODOMETNA) ROLETNA OMARICA
Napaka je, da se zaradi montaže zunanje roletne omarice pušča prostor za montažo v prekladi in - posledično - vstavi okno okrog 10 cm v notranjost zidne odprtine. Posledica so toplotni mostovi na vseh 4 straneh (špaletah), saj ni prostora za postavitev toplotne izolacije v notranjosti okenske odprtine. V nobenem primeru pa se toplotnemu mostu ne moremo izogniti pri roletni omarici iz fotografije.
Rešitev. Okno vedno vgradimo ravno z zunanjo linijo zidu (bolje 0.5 - 1 cm ven iz linije zidu, da bo prostor za lepilo toplotne izolacije, ta pa se bo brez lepila tesno prilegala okenskemu okvirju. Za roletno omarico iz fotografije tudi to ni dovolj, saj ostane na cca ½ zgornjem delu omarice preklada zadaj brez toplotne izolacije. Rešitvi sta dve. Gornji okvir okna nadvišamo (damo dva profila), tako dobimo prostor, da roletno omarico montiramo na okenski okvir po vsej višini. V tem primeru mora biti okno montirano ravno z zunanjo linijo zidu. Druga možnost je, da predhodno (pred merjenjem za dimenzije okna) na vse 4 strani zidu okenske odprtine nalepimo toplotno izolacijo enake debeline, kot bo na fasadi (20 cm). To je relativno delikatno opravilo, saj moramo paziti na pravokotnost tako narejene okenske odprtine in tudi na vzporednost toplotne izolacije. Za okno 100 x 100 cm potrebujemo okensko odprtino 140 x 140 cm. Tretja možnost pa je, da montiramo vidno roletno omarico na toplotno izolacijo.

DIMNIK
Napaka je, da pri novogradnji ali rekonstrukciji kurilnice vložimo preveč energije (časa in denarja), ko želimo dimnik »skriti« v stavbo, premalo pa se posvetimo izbiri pravilnih dimenzij dimnika (višina, premer tuljave) in materialu dimniške cevi, ki morajo biti prilagojene moči kotla in energentu.
Rešitev naj bo pragmatična, kot je na fotografiji iz Škotske. Dimnik je sestavni del ogrevalnega sistema (kot »auspuh« pri avtu), zato naj bo predvsem tehnično primeren in dobro toplotno izoliran, da vlaga dimnih plinov v njem ne more kondenzirati. Zato mora biti notranji toplotno izoliran v hladnem delu (na neogrevani podstrehi, nad strešno kritino), zunanji pa v celoti.

KAMNITE OBROBE
Napaka. Mnogo lastnikov starih stavb želi pri obnovi ohraniti kamnite obrobe (kolone) vhodnih vrat ali oken, a jih pustijo vgrajene na starih mestih. Ker nimajo toplotne izolacije so izrazit toplotni most, kondenzacija na notranji špaleti omogoča rast plesni.
Rešitev. Pri obnovi začasno odstranimo vse kamnite obrobe. V zid izštemamo macete v debelini bodoče toplotne izolacije fasade (20 cm) + dimenzije kamnitih obrob. Te so lahko na zunanji strani poravnane z bodočo fasado, ali pa so za nekaj cm izven fasade. Pred montažo kamnitih obrob obdelamo z malto maceto, da lahko prilepimo toplotno izolacijo. Nanjo potem vstavimo obrobe, v zunanji zid jih preko toplotne izolacije pričvrstimo s sidri. Med vgrajenim oknom (ali vrati) in kamnito obrobo naj bo plast toplotne izolacije (na fotografiji jo ni) enake debeline kot na fasadi (če ni prostora pa ustrezno tanjša). S tem preprečimo prehod hladu iz kamnite obrobe na okenski okvir. Če tega ne naredimo, bo okenski okvir stalno podhlajen, kar pomeni kondenzacijo notranje vlage in plesen.

DEBELINA OBODNE STENE
Napaka je prepričanje investitorjev, projektantov in izvajalcev, da z debelejšimi zunanjimi stenami zadovoljimo potrebe stavbe po toplotni izolaciji.
Rešitev. Optimalna je najmanjša možna debelina obodne stene (recimo modularna opeka 19 cm) in 20 cm toplotne izolacije. Okna montiramo ravno z zunanjo linijo zidu. Tako so okna na sredini končne obodne stene, debele 40 cm. Na fotografiji vidimo na desni strani tako gradnjo, zgoraj levo pa zidano z 29 cm. Bodimo pozorni tudi na vogalnike (AB vertikalne vezi, ki dejansko »nosijo« stavbo). Na desni jih ni, saj so bili stebri 19 x 19 cm zabetonirani s pomočjo opaža. Če bi uporabili vogalnike, bi bila dimenzija stebra le 12 x 12 cm, kar je statično vprašljivo Obloga vseh betonskih elementov s toplotno izolacijo (XPS 2 cm) je možna, a pri 20 cm debeli toplotni izolaciji fasade ni nujna. V tej rubriki je tabela, ki pokaže, da je koeficient toplotne izolativnosti (U) pri zidu 19 cm le za 1 stotinko manjši, kot pri 29 cm, dobički pa so veliki. V vsaki etaži hiše 10 x 10 m pridobimo 4 m2 površine, strošek m2 zidu je pri 19 cm za 33% cenejši kot pri zidu 29 cm.

TOPLOTNI MOST PRI KAPNI LEGI
Napaka: Obzidana kapna lega in zid do vrha špirovcev (obloge napušča) na gornjem levem delu fotografije sta najpogostejši napaki na stiku strešne in fasadne izolacije.
Rešitvi sta dve. Prva je ta, da se tega sploh ne pozida, s tem se privarčuje pri materialu in delu. Če pa je že pozidano, je potrebno opeko na teh delih odstraniti. Najbolje pred lepljenjem toplotne izolacije fasade, ko so že postavljeni gradbeni odri. Strešno izolacijo se dela hkrati ali kasneje, ko je fasada že narejena.

PLESEN
Napaka: Stik stropa in zunanje stene (pogosto tudi notranje) je »klasično« mesto, kjer lahko skoraj 100% pričakujemo plesen. Na fotografiji je vzrok za plesen neizoliran strop proti hladni podstrehi (Monta strop), neizolirana fasada ter neizoliran zid na podstrehi v višini pol metra. Dodaten razlog je slabo prezračevanje in veliko vlage iz kuhinje. Na sliki so lepo vidna tudi »rebra« na nosilcih monta stropa.
Rešitev: Osnova je v dobro izoliranem ovoju stavbe. V tem primeru to pomeni 30 cm toplotne izolacije na tleh neposeljenega podstrešja, 15 cm toplotne izolacije na vseh zidanih ali betonskih konstrukcijah podstrešja (zunanje stene z notranje strani, predelne stene, stebre, dimnike,... pa z dveh ali štirih strani). Za toplotno izolacijo fasade pa priporočamo 20 cm. Vse debeline veljajo za starejše tipe toplotne izolacije z lambdo (λ) = 0.041 W/mK. Novejše izolacije (λ = 0.032 W/mK) so lahko za 20 % tanjše. Z rednim prezračevanjem (najmanj 3 x dnevno, na prepih celotna etaža, vsakič največ 2 - 4 min) pa dosežemo, da je količina vlage v prostoru minimalna. Če jo ni, se ne more kondenzirati na toplotnih mostovih. Če ni vlage, ni plesni.

RAZPADANJE FASADE
Napaka: Fasada je bila pred leti popolnoma napačno obnovljena. Na gladko podlago stare fasade iz grobega in finega ometa ter barve je bil nalepljen sloj tankoslojne fasade, kot se uporablja za zaključek toplotne izolacije fasade (lepilo, mrežica, zaključni sloj) v debelini okrog 1 cm. Napaka je v tem, da niso uporabili povezovalnega sloja (»prajmer«), ki bi povezal staro fasado z novo preobleko. Temperaturni ekstremi (raztezanje in krčenje) ter močna burja so naredili svoje.
Rešitev: Fasada mora - ne glede ali jo toplotno izoliramo ali ne - zadostiti različnim zahtevam. Poleg tega, da je lepo narejena, so to predvsem tehnične zahteve. Ko delamo toplotno izolacijo, je to material izolacije, primerna debelina in še posebej izoliranje vseh potencialnih toplotnih mostov kot so špalete pri oknih in zunanjih vratih, balkoni, stebri, temelji, zunanje stopnice, betonirani pločniki ali terase,... V vsakem primeru pa mora fasada kljubovati vsem vremenskim situacijam, pa naj bo to močan veter, dež, sneg ter ekstremno nizke ali visoke temperature. Zato je povezovanje (sprijemanje) različnih plasti osnovni predpogoj.

ELEKTRO OMARICA NA FASADI 2

Napaka: Vse oslabitve toplotne izolacije na obodu stavbe so toplotni mostovi. Vgradnja omaric brez ali z ne dovolj toplotne izolacije je pogosta napaka, posledica je plesen na notranji steni za omarico.
Rešitev: Eno možnost (da je omarica vgrajena v izolirano ležišče zunanji del pa poravnan z ravnino izolirane fasade) smo že predstavili. Ob primeru iz fotografije predstavljamo drugo. Iz trde toplotne izolacije se naredi nekakšen tesen pokrov, ki se ga ob odčitavanju enostavno odstrani. Estetsko obdelavo tega pokrova prepuščamo domišljiji. Vsekakor pa je okvir iz lesa (tudi toplotne izolacije) ena od možnosti, saj omogoča enostavno odstranitev, hkrati pa zadovolji tudi estetske zahteve. Da bi sistem lahko odpirali kot vrata ni možno, saj debelina izolacije tega ne dopušča. Ideja je bila preverjena pri elektro monterjih. Ti ne vidijo nobenih tehničnih problemov, saj elementi v omarici ne potrebujejo zraka, prav tako se ne grejejo.


NAJ TOPLOTNI MOST LETA 2011
Napaka je dvojna. Špirovcev se nikoli ne podzida (podbetonira ali obbetonira), saj se morajo z uklonom prilagajati obremenitvi strehe (kritina, sneg), dopustiti je potrebno tudi delovanje (zvijanje) lesa. Čez leta bo ta del na strehi opazen, saj bo edini, ki se ne bo uklonil. A »lepotna« napaka ni razlog za »naj« toplotni most leta 2011. To je zid v špici, ki se nikoli ne pozida do vrha špirovcev. Dvojna težava bo prišla z vselitvijo in ogrevanjem podstrešnega stanovanja. Prva bo plesen, druga pa toplotne izgube. Prepogosto se pozablja, da se mora toplotna izolacija strehe spojiti s toplotno izolacijo fasade nad zunanjim zidom na vseh štirih straneh. Betonski zaključek (venec) v »špici« tega ne omogoča, saj bi moral biti vsaj 40 cm nižji, kar velja tudi za vse zidane predelne stene.
Rešitev je možna, optimalno z rušenjem (odstranitvijo) opisanih napak. Druga možnost pa je vgradnja toplotne izolacije nad špirovce. Najboljše v celoti (40 cm) ali s še sprejemljivo kombinacijo (15 cm med špirovci, 25 cm nad njimi). Več v rubriki »Črna točka«.


TESNJENJE STIKA MED OKNOM IN ZIDOM (FASADO)
Napaka je, da se stiku med oknom in zidom (fasado) posveča premajhna pozornost. Običajno tu najdemo štiri napake. Prva je toplotni most, ki nastane v primeru nepopolne (necelovite) zapolnitve prostora med zidom in okvirjem zunanjega stavbnega pohištva s purpenom. Druga je material (kamen, beton) zunanje kamnite ali betonske poličke, ki je hladilno rebro in ohlaja spodnji del okenskega okvirja. Tretja so ventilacijske izgube (pihanje), ko stik med okvirjem in fasado ni 100 % zatesnjen. Iz te izhaja tudi četrta, saj netesnost omogoča vstop deževnice v konstrukcijo.
Rešitev: Za montažo novega zunanjega stavbnega pohištva je optimalna in najboljša vgradnja po RAL standardu ter uporaba lahkih materialov (PVC, pločevina) za zunanje poličke. Te so v celoti montirane na toplotno izolacijo. Pri že montiranih oknih pa je rešitev odvisna od velikosti (širine) in mesta reže. Običajno pa tesnimo na 5 mestih (vse štiri strani pri okenskem okvirju, peta pa je stik med poličko in fasado - spodaj in ob straneh). S tem onemogočimo tudi vstop deževnice v konstrukcijo. Če je reža širša od 0.5 cm (kar je redko), jo zapolnimo s purpenom, pred tem fiksiramo okno in poličko, da nam jo purpen ne dvigne. Bolj verjetno je reža tanjša. V tem primeru naredimo silikonsko tesnjenje (2 x ali celo 3 x). Prvič čim bolj globoko, drugič (tretjič) pa izravnamo. Vmes počakamo, da se silikon posuši. Globjo in širšo režo lahko pred silikoniziranjem zapolnimo s tkanino, ki jo vtiskamo v režo. Uspešnost našega dela (da ne piha več med okvirjem in zidom) preverimo na notranji strani s plamenom sveče. To naredimo tudi pred začetkom dela, da potrdimo pihanje. Pri kamnitih zunanjih poličkah imamo namreč občutek, da »tam spodaj nekje« piha, v resnici pa čutimo samo hlad od podhlajenega spodnjega okenskega okvirja.


KONDENZ IZ ODVODA KUHINJSKE NAPE
Napaka je, da se odvodu (izpuhu) iz kuhinjske nape ne posveča nikakršne pozornosti. Najslabša rešitev je, da ga naredimo na podstreho, kjer imamo potem vonjave in nepotrebno vlago. Pri odvodu na fasado ali streho pa običajno spregledamo učinek kondenzacije kuhinjske vlage, ki nam začne zatekati nazaj v napo. Pri odvodu na fasado pride običajno do umazanije, vlaga iz nape jo navlaži, tja pridejo alge in/ali plesen. To se običajno zgodi na severni strani stavbe (kjer je običajno kuhinja), manj verjetno na južni. Pri fasadni izvedbi je velika verjetnost vstopa vetra v stanovanje skozi napo ter neprijetno loputanje protivetrnih zapor.
Rešitev: Optimalno je, da naredimo odvod iz kuhinjske nape na streho, med napo in kritino postavimo (običajno na podstrehi) slepo koleno za kondenziranje pare ter sifon. Ta ima dvojno vlogo. Vanj se steka kondenzirana voda, hkrati preprečuje širjenje vonjav. Do sifona moramo imeti prost dostop, saj je vode lahko preveč in jo moramo odstraniti (običajno pozimi) ali pa premalo (običajno poleti) in jo moramo za zaporo vonjavam doliti. Bistvo te enote je, da so vse cevi med napo in slepim kolenom zelo dobro termoizolirane (levo na fotografiji), od slepega kolena naprej proti kritini (desno zgoraj) pa so brez termoizolacije. Tako smo naredili kontrolirano »past« v kateri se vlaga kondenzira, v sifonu pa je prostor za zbiranje vode. To lahko kontroliramo, odlivamo ali dolivamo. Težav ni.


MOKER COKEL
Težava, kot jo navaja Bogo: Pri novogradnji (vselitev 2003) sem 2008 termoizoliral fasado in cokel s stiroporom 12 cm. Hidroizolacijo sem od temeljev podaljšal do gornje višine sedanjega cokla (25 - 30 cm). Podkleteni del hiše je hidroizoliran, sledi 5 cm stirodur, plastična folija s čepki (ti so žal obrnjeni ven) ter drenažni sistem. Ta je širok cca 80 cm in globok 1,5 m, pod drenažo je narejeno betonsko korito v katero je vstavljena drenažna cev. Speljana je levo in desno ob hiši (črka U) v ponikalnico na spodnji strani hiše. Fasadni del toplotne izolacije sega cca 10 cm pod asfalt. Ta je debel 6 cm, leži na peščenem nasutju. Po asfaltiranju (april 2010) je cokel moker (prej nikoli). Asfalt je sicer nagnjen od hiše, cokel pa je pod napuščem. Na podlagi opazovanja ne morem ugotoviti ali je vlaga na coklu posledica zunanjega dežja ali podzemne vode iz hriba (lapor), ki je za hišo in iz katerega po obilnem deževju še par dni odteka voda. Zanima me, kaj mi je storiti preden dam cokel obleči v kulirplast? Ali bo nato cokel nabreknil, odstopil ali kaj podobnega. Mislim, da je že malo pozno!? Hvala za odgovor.
Rešitev: Strah pred nabrekanjem cokla je upravičen, zato morate rešitev najti pred zaključnim slojem. Iz 6 fotografij, ki ste jih poslali, je razvidno, da vlago vleče tudi na zaključni sloj že končane fasade (nad coklom, bel vogal med garažnimi in vhodnimi vrati). Hkrati pa te vlage ne vleče tam, kjer imate jaške. Za rešitev je najpomembnejše najti zunanji izvor vlage, ki je lahko nad asfaltom ali pod njim. Kot kaže pa izvor ni notranji - kondenčni. Če je izvor nad asfaltom (dež), je rešitev enostavna. Kulirplast bo preprečil dostop vlage na cokel, v tem primeru predlagam dodatno tesnjenje med asfaltom in zaključnim slojem (silikon, zaokrožnica). Seveda pa morate počakati poletje in popolno osušitev cokla. Bolj verjetno pa je (fotografije kažejo na to), da je problem (voda, vlaga) pod asfaltom, kar je sicer nelogično, saj imate narejeno drenažo, a druge razlage ne vidim. Če se potrdi, da voda s hriba pod asfaltom moči cokel imate dve možnosti. Presekati vodi dostop do hiše z novo vertikalno drenažo (na meji ob cesti), še boljša rešitev pa je, da s kotno brusilko tik ob asfaltu prerežete mrežico in lepilo. To naredite testno na recimo 1 m dolžine in opazujte vlago (rob zarišite s svinčnikom). Ko (če) bo vlaga izginila boste tako prerezali fasado na vseh 3 straneh, kjer so težave, izrezan del pa zapolnili s silikonskim kitom. Tu pazite, da boste hkrati z njim zatesnili tudi stik asfalta in cokla.


TOPLOTNI MOST OKROG OKNA
Napaka: Očitno je učenje investitorjev in izvajalcev zelo dolgotrajen proces, saj kot za stavo delajo nove in nove toplotne mostove. Pri oknu na fotografiji bodo nastali na vseh štirih straneh. Spodaj - kjer bo šla kamnita polička na beton - bo 100 %, ob straneh bo prišlo nekaj cm termoizolacije (premalo!!), roletna omarica pa je svoja zgodba. Poizkus z 2 cm termoizolacije je sicer prava smer, a zopet premalo. Več o tem preberite v rubriki »Črna točka«.
Rešitev: Najboljša, najcenejša in najbolj enostavna je montaža okna ravno z zunanjo linijo zidu. V primeru na fotografiji se zgoraj (pri roletni omarici) ne da narediti nič. Na ostalih treh straneh pa je rešitev v izdelavi macete. Izštema se jo v širini debeline termoizolacije fasade (20 cm) in z globini do okvirja okna. V to mesto se nalepi termoizolacija, ki bo tako na vseh 3 straneh preprečila toplotni most. Poličko se na termoizolacijo prilepi z lepilom.


FASADA
Napaka: Več kot očitno sta vidni dve zelo pogosti napaki pri pritrjevanju termoizolacije na fasado. Prva je uporaba pritrdil (sider), druga lepljenje stikov plošč na stiku.
Rešitev: Sidra pri zasebnih hišah niso potrebna, lepilo dovolj kvalitetno spoji zid s termoizolacijo. Če se želi tudi sidrati, je potrebno za glavo sidra izrezati 2 - 3 cm globoko luknjo. Po montaži vrh sidra prekrijemo z izvrtanim materialom. Tako imamo na fasadi enoten material. Pri oblaganju fasade s termoizolacijskimi ploščami (optimalne so s preklopom, to je »folcem«) te lepimo le zadaj, nikoli na robovih. Pazimo, da se robovi vedno stikajo 100 %, kar pomeni, da je rezanje plošč pri vpasovanju vedno natančno in pravokotno. V nasprotnem gre v reže lepilo iz prve plasti zaključka fasade, kar je zopet napaka.


PLESEN
Napaka: Plesen je velika in neprijetna težava, ki je posledica (ne pa vzrok) napake. Najpogosteje nastane na vlažnih površinah, ki so posledica kondenzacije notranje vlage na hladni površini (toplotnem mostu) oboda stavbe. Možen vzrok plesni je tudi zamakanje oboda stavbe z zunanje strani (streha, temelji, ...).
Rešitev: Trajna in najboljša je kvalitetna termoizolacija oboda stavbe, s katero odstranimo vzrok, to je toplotni most. Kvalitetna pomeni dovolj debela fasada (20 cm), zadnja plošča (30 cm), streha (40 cm) in tlak proti raščenemu terenu (15 cm). Debelina pa ni vse. Izjemno pomembna je kvalitetna izvedba z upoštevanjem pravila »pol metra čez«. Opozarjamo, da imajo »šlampasto« termoizolirane stavbe celo več toplotnih mostov, kot neizolirane. Pri slednjih so velike toplotne izgube, toplotnih mostov pa (skoraj) ni. Druga rešitev - s katero zmanjšujemo posledice - pa je učinkovito zimsko prezračevanje celotne bivalne etaže vsaj 3 x dnevno, vsakič za 2 - 4 minute, vedno na prepih. Tako učinkovito odstranimo vlago, ki nastane v stanovanju z bivanjem. Ne pozabimo. Štiri članska družine »proizvede« z dihanjem, znojenjem, kuhanjem, kopanjem,... v 24 urah 10 - 15 litrov tekočine. Več kot 99 % jo moramo odstraniti s prezračevanjem skozi okna ali prisilno z rekuperacijo. Vse pohištvo je potrebno odmakniti od sten in dvigniti od tal vsaj za 5 cm. S tem omogočimo, da prepih odstrani tudi vlago izza in izpod pohištva. Več o plesni in odpravi težav preberite med članki.


»PRAVA« DEBELINA TERMOIZOLACIJE
Napaka: Še vedno se - napačno - verjame, da je 15 cm termoizolacije med špirovci na stropu podstrešnega stanovanja dovolj. Druga napaka pa je prepričanje, da obstaja samo ena termoizolacija (ne po materialu in komercialnih imenih), kar pomeni, da so vse termoizolacije enako termoizolativne.
Rešitev: Prave debeline ni, v strehi podstrešnega stanovanja se priporoča 40 cm (λ = 0,041 W/mK). Ne pozabimo, da nas termoizolacija zaščiti pred zimskim mrazom in poletno vročino. Slednja je na podstrešnih stanovanjih še posebej nadležna.
Termoizolativnost odraža lambda (λ), ki je na grafikonu modra in oker oznaka. Manjša ko je lambda, večja je termoizolativnost, z debelino termoizolacije (spodnji del grafa od 18 - 30 cm) se manjša tudi toplotna prehodnost (levi del grafa z vrednostmi od 0.10 - 0.22 W/m2K). Z manjšo toplotno prehodnostjo (U) se manjša poraba energije za ogrevanje in hlajenje prostorov.


NAPAčNO OBRNJENA BRADAVIčASTA FOLIJA
Napaka: Bradavičasta folija s čepki na eni strani je dobra rešitev pri termo in hidro izolaciji zasutega dela stavbe, le pravilno mora biti obrnjena.
Rešitev: Folijo je potrebno obrniti tako, da so čepki na notranji strani. Tako se med folijo in termoizolacijo ustvari prostor višine čepkov (okrog 1 cm), po katerem lahko voda - ki bi slučajno prešla čez folijo - nemoteno odteče.


STIK FASADE, COKLA IN TEMELJEV
Napaka: Napaki sta dve, prva na coklu, druga na temeljih. Zaradi »lepote« se je lastnik odločil, da bo cokel zamaknjen, kar pomeni brez termoizolacije ali z minimalno, da je poravnal stik s temelji. Goli betonski temelji in pomanjkljiv cokel bosta prevajala zimski mraz v notranjost ter podhlajala tlak in spodnji del obodnih zidov. Na teh toplotnih mostovih se bo kondenzirala notranja vlaga iz zraka, na vlažne površine bo takoj prišla plesen.
Rešitev: Obisk pri energetskem svetovalcu je zamujen, še vedno pa je čas, da se termoizolira cokel do debeline obstoječe termoizolacije fasade. Nujna je termoizolacija temeljev (poglejte v rubriko »črne točke«), zelo priporočljiva tudi izvedba vertikalne in horizontalne drenaže. Če ne bo narejenega nič od navedenega, ostane le redno zimsko prezračevanje skozi okna (3 x dnevno, vsakič za 2 - 4 min, celotna etaža na prepih). V primeru, da se vgradi prezračevalni sistem z rekuperacijo, bo skozi toplotne mostove izgubljal energijo, ne bo pa plesni.


SOLITER
Napaka: Pritisk zunanje vode na temelje s slabo hidroizolacijo ali brez se odraža v belem puhastem materialu, imenovanem soliter. Kemijsko to ni soliter, temveč soli, ki jih je osmozni dvig vlage prinesel iz vlažnega dela in odložil na mestu izsušitve. Poleg tega, da je pisana fasada »grda« se na notranji strani zunanjega zidu pogosto pojavlja tudi plesen. Problem je tudi v stalnem zmanjševanju statične stabilnosti stavbe.
Rešitev: Optimalna je sanacija temelja in izdelava hidroizolacije. Dobre primere poiščite v iskalcu »Iskanje podatkov NEP po energetskem ukrepu«, kjer izberete »Obnovljena starejša hiša«. V primeru, da je to preveč zahteven ukrep se nujno naredi vsaj vertikalna in horizontalna drenaža. Kako se to naredi si oglejte v »Črne točke« v »Toplotni mostovi pri temeljih«


PLOčNIK
Napaka: Pogosto se okrog stavbe zabetonira pločnik (trotoar). Če ga povežemo z zunanjim zidom smo naredili hladilno rebro (kot balkon), ki nam pozimi na notranjo stran zunanjega zidu prenaša zunanji hlad. Posledica tega podhlajanja je plesen.
Rešitev: Med pločnik, zunanje stopnice, teraso, vhodni del,... vedno postavimo termoizolacijo v debelini, kot na fasadi (20 cm). To naredimo tudi v primeru, da fasade ne nameravamo termoizolirati (kar sicer ne priporočam). V tem primeru naj bo ločilna termoizolacija (obvezno stirodur) debela vsaj 10 cm.


PESKOLOV
Napaka: Žleb brez urejenega odtoka vode v kanalizacijo ali ponikalnico stalno vlaži spodnji del stavbe. Dokaz so lepe zelene alge, ki jim stalna vlaga omogoča udobno življenje.
Rešitev: Izdelava peskolova in odvod deževnice v kanalizacijo. Druga - še sprejemljiva - rešitev je zaključek žleba tik nad tlemi s kolenom 90 stopinj in zatesnitvijo vseh razpok na stiku stavba - tla.


NEUSTREZEN DIMNIK
Napaka: Prevečkrat je dimnik že pri novi stavbi neustrezen, še pogosteje pa to postane po energetskih izboljšavah na obodu stavbe (termoizolacija, menjava oken) ali celo zamenjavo energenta. Z izboljšavami se manjša potrebna moč kotla, zato postane obstoječi predimenzioniran, s čemer pada tudi izkoristek. Pokazatelj tega je kondenzacija vlage v dimniški cevi in kotlu. Posledica je rjavenje kotla, v dimniku pa agresivna kisla tekočina nažira dimniško cev, na stikih pogosto pride ven na plašč dimnika, kot je razvidno iz fotografije.
Rešitev: Premer dimnika mora biti prilagojen energentu, moči kotla in višini. Moč kotla se dimenzionira na potrebno prostornino (volumen) ogrevanja (ne pa število sob ali celo radiatorjev) in toplotnim izgubam na obodu stavbe. Pri izbiri materiala dimniške cevi imajo prednost lahki materiali (inox, plastika, steklokeramika) s čim manjšo maso. Celoten dimnik mora biti dobro termoizoliran. Zunanji v celoti, notranji pa od podstrešja navzgor. V primeru podstrešnega stanovanja pa od strehe navzgor. Vse to omogoča optimalni vlek brez kondenzacije in preboj kondenzata na zunanjo stran dimnika.


LEDENE SVEčE
Napaka: Napak je več, ledene sveče so le pokazatelj. V pričujočem primeru je najpomembnejša napaka slaba termoizolacija strehe, druga pa nekvalitetna okna. Fotografija je posneta na severni strani (ni vpliva sonca), objekt pa je javni (Osnovna šola).
Rešitev: Tehnična je enostavna. Menjava oken in kvalitetna termoizolacija strehe, brez toplotnih mostov. Mnogo težje je poiskati osebo, ki je za to odgovorna, lažje pa plačnika »proč vržene energije«. To smo občani (državljani), saj gre plačilo tega energetskega razmetavanja iz proračuna Občine. Kako zagotoviti učinkovito rabo energije v javnih stavbah, pa ostane vprašanje za milijon €.


PREKLADA JE TOPLOTNI MOST
Napaka: V primeru, da lastniki starejše hiše po menjavi oken ne bodo termoizolirali fasade, bo betonska preklada velik toplotni most z zagotovljeno plesnijo v stanovanju.
Rešitev: Na zunanji in spodnji strani se da na opaž (pred betoniranjem preklade) 2 - 5 cm termoizolacije (Neopor, Stirodur, Stiropor, komi plošča). Tako eliminiramo toplotni most, saj ima preklada iz betona enak ali celo boljši koeficient toplotne izolativnosti (U), kot zid. Optimalna rešitev je seveda termoizolacija celotne fasade, V tem primeru se montira okna ravno z zunanjo linijo zidu. Špalete so tako narejene iz termoizolacije, kar eliminira tudi toplotne mostove na špaletah.


ENOTNA TERMOIZOLACIJA FASADE
Napaka: Včasih se - iz nejasnih razlogov - pojavi na fasadi več materialov (na sliki stiropor in kamena volna). Različno delovanje materialov v spremenjenih vremenskih pogojih nam zagotavlja "pisanost" fasade, možno tudi razpoke na stiku. Druga napaka je lepilo na stiku dveh plošč stiroporja, tretja pa kovinska sidra. V obeh primerih se bodo sidra in stiki videli po deževju in vlažnem vremenu. To, da ni termoizoliran cokel pa je problem, obdelan v rubriki »Črne točke«.
Rešitev: Za fasado uporabimo le en material, stikov se NIKOLI ne lepi, za individualne stavbe sidra običajno niso potrebna, cokel se VEDNO termoizolira pol metra pod ravnijo notranjega tlaka z enako debelino kot fasada, v zasutem delu obvezno z XPS (stirodur).


SVETLOBNI JAšEK

Napaka: Tudi svetlobni jašek je potrebno ločiti od stavbe (obodnega zidu), saj nam neustrezen ohlaja steno (hladilno rebro, kot balkon), posledično povzroči plesen, še posebej v primeru kletnega stanovanja.
Rešitev: Optimalno je, da uporabimo montažni PVC svetlobni jašek, ki ga z dolgimi vijaki na katerih so distančniki za debelino termoizolacije, pritrdimo na stavbo. Če želimo na vsak način betonski svetlobni jašek, ga naredimo samostojno. Opaž naredimo na že položeno termoizolacijo (XPS, 20 cm) v bodočem zasutem delu hiše. Med stene jaška in obod stavbe postavimo (da nima stika z obodno steno). Če želimo na vsak način betonski svetlobni jašek povezati s stavbo, ga moramo kasneje termoizolirati tako, kot balkon. To pomeni z 20 cm XPS (stirodur) na vseh straneh, vsaj pol metra, merjeno od obodnega zidu ven. To nam bo ustvarilo obilo težav, zato je bolje uporabiti prvi predlog, pogojno tudi drugega.


OBOD STAVBE
Napaka: Izbiro energetsko boljših zidakov ne moremo imenovati napaka, je pa investicija ekonomsko vprašljiva. Če bi zidali brez termoizolacije, so med posameznimi materiali in njihovimi debelinami pomembne razlike (rdeči stolpec). Ker pa imajo sodobne stavbe okrog 20 cm termoizolacije na fasadi (pasivne do 50 cm) izgubi material oboda praktično vse termoizolacijske prednosti, kar vidimo na desni strani tabele (zelena polja). Pri 20 cm termoizolacije so koeficienti toplotne izolativnosti (U) praktično enaki.
Rešitev: Stavbo se zida z najtanjšim in najcenejšim zidakom (ki mora seveda zadostiti vsem statičnim in protipožarnim zahtevam), prihranek se investira v debelejšo termoizolacijo. Če uporabimo modularni blok 19 cm namesto 29, pridobimo v vsaki etaži okrog 4 m2 bivalnih površin. Ne pozabimo. Stavbo nosijo stebri, ne zid.


ELEKTRO OMARICA NA FASADI
Napaka: Vse termoizolacijske oslabitve na obodu stavbe so toplotni mostovi. Vgradnja omaric brez ali z ne dovolj termoizolacije je pogosta napaka, posledica je plesen na notranjim steni za omarico.
Rešitev: Optimalno je, da so omarice prostostoječe, ne na fasadi. Če to ni mogoče, moramo omarico montirati v termoizolirano ležišče. To pomeni, da izštemamo v zid prostor za širino in debelino omarice + na vsako stran za debelino termoizolacije. Primer: Za omarica dimenzij 50 x 70 x 12 cm in debelino termoizolacije na fasadi 20 cm izštemamo ležišče 90 x 110 x 12 cm in na vseh 5 (1 x zadaj, 4 x okoli omarice) prilepimo termoizolacijo. Potem omarico vstavimo v to termoizolirano »gnezdo«, po končanih delih bo omarica v ravnini zaključnega sloja fasade.

TERMOIZOLACIJA BETONSKEGA STEBRA
Napaka: Pri termoizolaciji oboda stavbe moramo vedno upoštevati pravilo »pol metra čez«, kar pomeni, da pol metra izven oboda stavbe termoizoliramo vse balkone, stebre, zidove, betonske nosilce, temelje, kolenčni zid na podstrehi,... S tem eliminiramo vpliv hladilnega rebra na notranjost, ki jo - brez te rešitve - hladilno rebro podhlaja, kar povzroči kondenziranje notranje vlage, navlaženje in prihod plesni.
Rešitev: Napaka je že popravljena, rešitev je dobra, o estetiki ne razpravljamo.

DVIG VLAGE čEZ 2 METRA
Napaka: Starejša stanovanjska hiša - v njej je sedaj neogrevana garaža - je bila pred leti nestrokovno »olepšana«. Lastnik je cokel in del fasade do vrha oken pobarval s paro nepropustnim slojem (Sinkolit). Ta je vlagi, ki v zid vstopa skozi spodnji del zidu brez hidroizolacije onemogočil izhlapevanje. Na sliki je lepo razvidno, kaj se zgodi v takih primerih. Na nekaterih mestih (levi vogal, med oknoma, desni vogal nad coklom) se je voda nabirala v večjih količinah, da je pozimi zmrznila in fasada je »zacvetela«. Glavnina vlage pa je iskala pot višje in jo našla nad zaključkom opleska, več kot 2 m visoko. Med prebijanjem ven, je povzročila odstopanje zgornje plasti fasadnega sloja.
Rešitev: Optimalna je hidroizolacija temeljev (na portalu NEP Slovenija je opisano kar nekaj dobrih rešitev), če to ne gre se naredi vertikalno in horizontalno drenažo. Za oplesk se uporabi material, ki omogoča izhlapevanje vlage.

NEDOKONčAN COKL IN ZUNANJE STOPNICE
Napaka: Pogosto se stavbe iz različnih razlogov ne zaključijo. Fotografija pokaže primer nedokončanega cokla in v zid vpetih zunanjih stopnic. Srečna okoliščina je, da pritlična etaža ni ogrevana. Če bi bila, bi se na obeh toplotnih mostovih kondenzirala notranja vlaga, tej sledi plesen.
Rešitev: Termoizolacija cokla in temeljev v globino pol metra z isto debelino termoizolacije, kot je že narejena. Rešitev stopnic je tu težavna, saj bi jih morali odrezati na stiku z zidom za debelino termoizolacije. Zunanje stopnice NIKOLI ne vežemo na stavbo, vedno so vpete le v gornji podest in temelj stopnic. Razmik med stopnicami in zidom je za debelino bodoče fasade, pri 20 cm termoizolacije torej 20 cm razmika.

ŽLEB PUščA
Napaka: Detajli so pomembni tudi pri vzdrževanju. Šlamparija - boljšega izraza ne najdemo - omogoča zaradi zamaknjenega žleba stalno navlaževanje obodne stene. To pospešuje propadanje stavbe, na notranji strani pa dovolj veliko navlaženje plesnive stene.
Rešitev: Popravilo zamaknjenega stika žleba, za kar potrebujemo 5 minut.


Izberite področje:
  • Gradnja stavbe
  • Zunanjost stavbe
  • Talna voda in vlaga
  • Temelji
  • Obodne stene
  • Strehe
  • Vgradnja oken
  • Balkoni
  • Stiki gradbenih elementov
  • Dimniki
  • Notranjost stavbe
  • Kurilne naprave
  • Ogrevalni sistemi
  • Prezračevalni sistemi
  • Vsi vpisi


<< Nazaj


Delovanje NEP podpira:








 

 

 

(C) 2008 - 2020 VITRA Center za uravnotežen razvoj Cerknica | Piškotki | Pravno obvestilo | Natisni
Zadnja sprememba: 05.08.2020, 06:43:53, število zadetkov od 11.4.2009: 5.572.396, v zadnji uri/dnevu obiskovalcev: 31/285
Računalniška izvedba: IT Niansis Franci Lajovic s.p. | Grafična zasnova: Asja Pavčič, Abakos


Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
rank tracker