|
Energetski kiksi
Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite negativne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, česa se nikakor ne sme ponoviti, kakšne so posledice in tudi kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.
PODROČJE: KURILNE NAPRAVE
 VLAGA V BIOMASI
Napaka je, da se vsebnosti vlage v biomasi (predvsem pri sekancih) ne posveča dovolj pozornosti.
Rešitev. Običajnim meritvam za odkup (nasuti meter, tona) je potrebno nujno dodati tudi vlažnost. Finski diagram na fotografiji je dovolj zgovoren in ne potrebuje prevoda. Pri 15 % vlažnosti ima kilogram sekancev za 4.3 kWh energije, pri 55 % pa več kot pol manj. Druga - izrazito boljša - možnost pa je, da se odkupuje proizvedeno toploto, ki jo meri kalorimeter. V tem primeru kupca ne skrbi vlažnost, niti ali je med sekanci trd ali mehak les ali celo lubje.
 DIMNIK
Napaka je, da pri novogradnji ali rekonstrukciji kurilnice vložimo preveč energije (časa in denarja), ko želimo dimnik »skriti« v stavbo, premalo pa se posvetimo izbiri pravilnih dimenzij dimnika (višina, premer tuljave) in materialu dimniške cevi, ki morajo biti prilagojene moči kotla in energentu.
Rešitev naj bo pragmatična, kot je na fotografiji iz Škotske. Dimnik je sestavni del ogrevalnega sistema (kot »auspuh« pri avtu), zato naj bo predvsem tehnično primeren in dobro toplotno izoliran, da vlaga dimnih plinov v njem ne more kondenzirati. Zato mora biti notranji toplotno izoliran v hladnem delu (na neogrevani podstrehi, nad strešno kritino), zunanji pa v celoti.
 NEUSTREZEN DIMNIK
Napaka: Prevečkrat je dimnik že pri novi stavbi neustrezen, še pogosteje pa to postane po energetskih izboljšavah na obodu stavbe (termoizolacija, menjava oken) ali celo zamenjavo energenta. Z izboljšavami se manjša potrebna moč kotla, zato postane obstoječi predimenzioniran, s čemer pada tudi izkoristek. Pokazatelj tega je kondenzacija vlage v dimniški cevi in kotlu. Posledica je rjavenje kotla, v dimniku pa agresivna kisla tekočina nažira dimniško cev, na stikih pogosto pride ven na plašč dimnika, kot je razvidno iz fotografije.
Rešitev: Premer dimnika mora biti prilagojen energentu, moči kotla in višini. Moč kotla se dimenzionira na potrebno prostornino (volumen) ogrevanja (ne pa število sob ali celo radiatorjev) in toplotnim izgubam na obodu stavbe. Pri izbiri materiala dimniške cevi imajo prednost lahki materiali (inox, plastika, steklokeramika) s čim manjšo maso. Celoten dimnik mora biti dobro termoizoliran. Zunanji v celoti, notranji pa od podstrešja navzgor. V primeru podstrešnega stanovanja pa od strehe navzgor. Vse to omogoča optimalni vlek brez kondenzacije in preboj kondenzata na zunanjo stran dimnika.
 TERMOIZOLACIJA CEVI V KOTLOVNICI
Napaka: Pogosto »pozabimo« v kotlovnici termoizolirati razvodne cevi centralnega ogrevanja. Tako po nepotrebnem zgubljamo toploto celotno ogrevalno sezono.
Rešitev: Preprosta in poceni. Na trgu so dostopne različne izolacijske cevi (ravne polietilenske, gibljive gumirane, solarne, ...) in različnih dimenzij. Izolacijska cev z zadrgo je optimalna za termoizolacijo cevi delujočih sistemov.
Izberite področje:
• Gradnja stavbe
• Zunanjost stavbe
• Talna voda in vlaga
• Temelji
• Obodne stene
• Strehe
• Vgradnja oken
• Balkoni
• Stiki gradbenih elementov
• Dimniki
• Notranjost stavbe
• Kurilne naprave
• Ogrevalni sistemi
• Prezračevalni sistemi
• Vsi vpisi
<< Nazaj |
