|
Energetski kiksi
Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite negativne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, česa se nikakor ne sme ponoviti, kakšne so posledice in tudi kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.
PODROČJE: ZUNANJOST STAVBE
 PLESEN ZA KUHINJSKIMI OMARICAMI
Napaka je zunanja in notranja. Zunanje (katere lastnik težje odpravi) so trije gradbeni elementi brez toplotne izolacije. To so fasada, betonski napušč in strop proti hladni podstrehi. Notranja je ena. Kuhinjske omarice so tesno montirane na zunanjo steno in strop.
Rešitev dane situacije je dvojna, to je zunaj in znotraj. Zunaj je to fasada celotnega bloka in - nujno - tudi stropa proti hladni podstrehi (stanovanje je najvišje v bloku). Toplotna izolacija fasade je skupinska, zadnjo ploščo pa lahko izolira lastnik sam (bolje, če je skupinska). Pri tem se ne sme pozabiti, da je potrebno izolirati vse grajene konstrukcije pol metra v višino.
Takojšna in najcenejša rešitev je odmik kuhinjskih elementov od zunanje stene, tal in stropa za 5 cm. Tako se po celotni višini zunanje stene (2.5 m) omogoči vertikalno kroženje notranjega zraka. Tega je potrebno spraviti ven iz stanovanja. To lahko naredimo z rednim zračenjem (najmanj 3 x dnevno, vedno le 2 - 4 min. in vedno na prepih vse prostore) ali rekuperatorjem (mehansko prezračevanje z vračanjem toplote). Ta je lahko centralni ali - bolj verjetno za majhno stanovanje v bloku - z enim (ali dvema) lokalnim rekuperatorjem. V vsakem primeru je smiselno med ogrevalno sezono spremljati količino relativne vlage v zraku s higrometrom (vlagomer).
Problem kondenza in posledično plesni v bivalnih prostorih je celovito obdelan v dveh člankih. V prvem so navedeni vzroki, v drugem pa rešitve.
Ostalih - manj verjetnih in dražjih - rešitev stanovanja v bloku ne razlagamo, so pa možne. To je prestavitev kuhinjskih elementov na notranje stene in notranja toplotna izolacija.
 HLADILNO REBRO
Napaka je bila narejena pri urejanju okolice stavbe, ko so naredili betonski zid in pohodne betonske plošče. S tem se je ustvarilo hladilno rebro (kot balkon), ki podhlaja zunanjo steno stanovanja. Centimeter toplotne izolacije med betonskim zidom in stavbo (ne pa med ploščami in stavbo) je »blažev žegen«.
Rešitev je sedaj možna le z odstranitvijo narejenega betonskega zidu in pohodnih plošč. V vsakem primeru mora biti med zunanjo steno in dodatnimi grajenimi elementi - kot so na fotografiji - toplotna izolacija. V tem primeru XPS, saj se nahaja v področju zunanje vlage. Običajna priporočljiva debelina je najmanj 15 cm (kot ostala na fasadi, če se bo toplotno izolirala). Če pa se fasada stavbe ne bo izolirala, je optimalna debelina XPS 10 cm, nikakor pa ne pod 5 cm
 PLESEN NA FASADI 2
Napaka: Zamakanje iz nevzdrževane strehe in žlebov je glavni krivec »pisane« fasade. Za vertikalno plesen na vogalu pa je kriva slaba strešna obroba, ki stalno namaka zid.
Rešitev: Celovita sanacija strehe, žlebov in strešnih obrob je rešitev, a le pod pogojem, da se ne naredijo nove napake. Možnosti za to pa je zelo veliko.
 MOKER COKEL
Težava, kot jo navaja Bogo: Pri novogradnji (vselitev 2003) sem 2008 termoizoliral fasado in cokel s stiroporom 12 cm. Hidroizolacijo sem od temeljev podaljšal do gornje višine sedanjega cokla (25 - 30 cm). Podkleteni del hiše je hidroizoliran, sledi 5 cm stirodur, plastična folija s čepki (ti so žal obrnjeni ven) ter drenažni sistem. Ta je širok cca 80 cm in globok 1,5 m, pod drenažo je narejeno betonsko korito v katero je vstavljena drenažna cev. Speljana je levo in desno ob hiši (črka U) v ponikalnico na spodnji strani hiše. Fasadni del toplotne izolacije sega cca 10 cm pod asfalt. Ta je debel 6 cm, leži na peščenem nasutju. Po asfaltiranju (april 2010) je cokel moker (prej nikoli). Asfalt je sicer nagnjen od hiše, cokel pa je pod napuščem. Na podlagi opazovanja ne morem ugotoviti ali je vlaga na coklu posledica zunanjega dežja ali podzemne vode iz hriba (lapor), ki je za hišo in iz katerega po obilnem deževju še par dni odteka voda. Zanima me, kaj mi je storiti preden dam cokel obleči v kulirplast? Ali bo nato cokel nabreknil, odstopil ali kaj podobnega. Mislim, da je že malo pozno!? Hvala za odgovor.
Rešitev: Strah pred nabrekanjem cokla je upravičen, zato morate rešitev najti pred zaključnim slojem. Iz 6 fotografij, ki ste jih poslali, je razvidno, da vlago vleče tudi na zaključni sloj že končane fasade (nad coklom, bel vogal med garažnimi in vhodnimi vrati). Hkrati pa te vlage ne vleče tam, kjer imate jaške. Za rešitev je najpomembnejše najti zunanji izvor vlage, ki je lahko nad asfaltom ali pod njim. Kot kaže pa izvor ni notranji - kondenčni. Če je izvor nad asfaltom (dež), je rešitev enostavna. Kulirplast bo preprečil dostop vlage na cokel, v tem primeru predlagam dodatno tesnjenje med asfaltom in zaključnim slojem (silikon, zaokrožnica). Seveda pa morate počakati poletje in popolno osušitev cokla. Bolj verjetno pa je (fotografije kažejo na to), da je problem (voda, vlaga) pod asfaltom, kar je sicer nelogično, saj imate narejeno drenažo, a druge razlage ne vidim. Če se potrdi, da voda s hriba pod asfaltom moči cokel imate dve možnosti. Presekati vodi dostop do hiše z novo vertikalno drenažo (na meji ob cesti), še boljša rešitev pa je, da s kotno brusilko tik ob asfaltu prerežete mrežico in lepilo. To naredite testno na recimo 1 m dolžine in opazujte vlago (rob zarišite s svinčnikom). Ko (če) bo vlaga izginila boste tako prerezali fasado na vseh 3 straneh, kjer so težave, izrezan del pa zapolnili s silikonskim kitom. Tu pazite, da boste hkrati z njim zatesnili tudi stik asfalta in cokla.
 STIK FASADE, COKLA IN TEMELJEV
Napaka: Napaki sta dve, prva na coklu, druga na temeljih. Zaradi »lepote« se je lastnik odločil, da bo cokel zamaknjen, kar pomeni brez termoizolacije ali z minimalno, da je poravnal stik s temelji. Goli betonski temelji in pomanjkljiv cokel bosta prevajala zimski mraz v notranjost ter podhlajala tlak in spodnji del obodnih zidov. Na teh toplotnih mostovih se bo kondenzirala notranja vlaga iz zraka, na vlažne površine bo takoj prišla plesen.
Rešitev: Obisk pri energetskem svetovalcu je zamujen, še vedno pa je čas, da se termoizolira cokel do debeline obstoječe termoizolacije fasade. Nujna je termoizolacija temeljev (poglejte v rubriko »črne točke«), zelo priporočljiva tudi izvedba vertikalne in horizontalne drenaže. Če ne bo narejenega nič od navedenega, ostane le redno zimsko prezračevanje skozi okna (3 x dnevno, vsakič za 2 - 4 min, celotna etaža na prepih). V primeru, da se vgradi prezračevalni sistem z rekuperacijo, bo skozi toplotne mostove izgubljal energijo, ne bo pa plesni.
 TOPLOVODNA KINETA
Napaka: Toplovodna kineta - ta povezuje od ogrevane stavbe ločeno kurilnico - je pogosta napaka, zima nam zopet odkrije slabost, skozi katero celo ogrevalno sezone po nepotrebnem izgubljamo energijo. Sicer je napeljava stara 35 let, cevi so izolirane le s filcem neznane debeline.
Rešitev: Optimalna je sanacija kinete, kar pomeni izkop, zamenjava cevi (zaradi starosti je to smiselno narediti) in zelo dobro termoizolirati celotno dolžino cevi od kotla do vstopa v ogrevano stavbo. Druga možnost je podzemni del odklopiti in speljati cevi po zraku (če je to glede prevoznosti dvorišča in estetike sprejemljivo). Tretja možnost je prestaviti kotel v ogrevano stavbo.
 PESKOLOV
Napaka: Žleb brez urejenega odtoka vode v kanalizacijo ali ponikalnico stalno vlaži spodnji del stavbe. Dokaz so lepe zelene alge, ki jim stalna vlaga omogoča udobno življenje.
Rešitev: Izdelava peskolova in odvod deževnice v kanalizacijo. Druga - še sprejemljiva - rešitev je zaključek žleba tik nad tlemi s kolenom 90 stopinj in zatesnitvijo vseh razpok na stiku stavba - tla.
 SVETLOBNI JAšEK
Napaka: Tudi svetlobni jašek je potrebno ločiti od stavbe (obodnega zidu), saj nam neustrezen ohlaja steno (hladilno rebro, kot balkon), posledično povzroči plesen, še posebej v primeru kletnega stanovanja.
Rešitev: Optimalno je, da uporabimo montažni PVC svetlobni jašek, ki ga z dolgimi vijaki na katerih so distančniki za debelino termoizolacije, pritrdimo na stavbo. Če želimo na vsak način betonski svetlobni jašek, ga naredimo samostojno. Opaž naredimo na že položeno termoizolacijo (XPS, 20 cm) v bodočem zasutem delu hiše. Med stene jaška in obod stavbe postavimo (da nima stika z obodno steno). Če želimo na vsak način betonski svetlobni jašek povezati s stavbo, ga moramo kasneje termoizolirati tako, kot balkon. To pomeni z 20 cm XPS (stirodur) na vseh straneh, vsaj pol metra, merjeno od obodnega zidu ven. To nam bo ustvarilo obilo težav, zato je bolje uporabiti prvi predlog, pogojno tudi drugega.
 DVIG VLAGE čEZ 2 METRA
Napaka: Starejša stanovanjska hiša - v njej je sedaj neogrevana garaža - je bila pred leti nestrokovno »olepšana«. Lastnik je cokel in del fasade do vrha oken pobarval s paro nepropustnim slojem (Sinkolit). Ta je vlagi, ki v zid vstopa skozi spodnji del zidu brez hidroizolacije onemogočil izhlapevanje. Na sliki je lepo razvidno, kaj se zgodi v takih primerih. Na nekaterih mestih (levi vogal, med oknoma, desni vogal nad coklom) se je voda nabirala v večjih količinah, da je pozimi zmrznila in fasada je »zacvetela«. Glavnina vlage pa je iskala pot višje in jo našla nad zaključkom opleska, več kot 2 m visoko. Med prebijanjem ven, je povzročila odstopanje zgornje plasti fasadnega sloja.
Rešitev: Optimalna je hidroizolacija temeljev (na portalu NEP Slovenija je opisano kar nekaj dobrih rešitev), če to ne gre se naredi vertikalno in horizontalno drenažo. Za oplesk se uporabi material, ki omogoča izhlapevanje vlage.
 NEDOKONčAN COKL IN ZUNANJE STOPNICE
Napaka: Pogosto se stavbe iz različnih razlogov ne zaključijo. Fotografija pokaže primer nedokončanega cokla in v zid vpetih zunanjih stopnic. Srečna okoliščina je, da pritlična etaža ni ogrevana. Če bi bila, bi se na obeh toplotnih mostovih kondenzirala notranja vlaga, tej sledi plesen.
Rešitev: Termoizolacija cokla in temeljev v globino pol metra z isto debelino termoizolacije, kot je že narejena. Rešitev stopnic je tu težavna, saj bi jih morali odrezati na stiku z zidom za debelino termoizolacije. Zunanje stopnice NIKOLI ne vežemo na stavbo, vedno so vpete le v gornji podest in temelj stopnic. Razmik med stopnicami in zidom je za debelino bodoče fasade, pri 20 cm termoizolacije torej 20 cm razmika.
 ŽLEB PUščA
Napaka: Detajli so pomembni tudi pri vzdrževanju. Šlamparija - boljšega izraza ne najdemo - omogoča zaradi zamaknjenega žleba stalno navlaževanje obodne stene. To pospešuje propadanje stavbe, na notranji strani pa dovolj veliko navlaženje plesnive stene.
Rešitev: Popravilo zamaknjenega stika žleba, za kar potrebujemo 5 minut.
Izberite področje:
• Gradnja stavbe
• Zunanjost stavbe
• Talna voda in vlaga
• Temelji
• Obodne stene
• Strehe
• Vgradnja oken
• Balkoni
• Stiki gradbenih elementov
• Dimniki
• Notranjost stavbe
• Kurilne naprave
• Ogrevalni sistemi
• Prezračevalni sistemi
• Vsi vpisi
<< Nazaj |
