Domov   |    Kontakt   |    NEP v številkah

 Facebook NEP    |     Video    |    Iskalnik po NEP:    |     Slo    Eng

  Uvod   |    Zahvala   |    Vpisovanje podatkov NEP   |    FAQ   |    Aktualni razpisi   |    Podprite nas 

ISKANJE PODATKOV NEP
po energetskem ukrepu



Gorenjska regija Goriška regija Notranjsko-kraška regija Obalno-kraška regija Osrednjeslovenska regija Jugovzhodna Slovenija Spodnjeposavska regija Savinjska regija Zasavska regija Koroška regija Podravska regija Pomurska regija
Napredno iskanje
Zadnjih 10 vpisov
Naključnih 10 vpisov
Tabla NEP Pohvalite nas

Energetski kiksi

Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite negativne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, česa se nikakor ne sme ponoviti, kakšne so posledice in tudi kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.

PODROČJE: NOTRANJOST STAVBE
 
PLESEN ZA KUHINJSKIMI OMARICAMI
Napaka je zunanja in notranja. Zunanje (katere lastnik težje odpravi) so trije gradbeni elementi brez toplotne izolacije. To so fasada, betonski napušč in strop proti hladni podstrehi. Notranja je ena. Kuhinjske omarice so tesno montirane na zunanjo steno in strop.
Rešitev dane situacije je dvojna, to je zunaj in znotraj. Zunaj je to fasada celotnega bloka in - nujno - tudi stropa proti hladni podstrehi (stanovanje je najvišje v bloku). Toplotna izolacija fasade je skupinska, zadnjo ploščo pa lahko izolira lastnik sam (bolje, če je skupinska). Pri tem se ne sme pozabiti, da je potrebno izolirati vse grajene konstrukcije pol metra v višino.
Takojšna in najcenejša rešitev je odmik kuhinjskih elementov od zunanje stene, tal in stropa za 5 cm. Tako se po celotni višini zunanje stene (2.5 m) omogoči vertikalno kroženje notranjega zraka. Tega je potrebno spraviti ven iz stanovanja. To lahko naredimo z rednim zračenjem (najmanj 3 x dnevno, vedno le 2 - 4 min. in vedno na prepih vse prostore) ali rekuperatorjem (mehansko prezračevanje z vračanjem toplote). Ta je lahko centralni ali - bolj verjetno za majhno stanovanje v bloku - z enim (ali dvema) lokalnim rekuperatorjem. V vsakem primeru je smiselno med ogrevalno sezono spremljati količino relativne vlage v zraku s higrometrom (vlagomer).
Problem kondenza in posledično plesni v bivalnih prostorih je celovito obdelan v dveh člankih. V prvem so navedeni vzroki, v drugem pa rešitve.
Ostalih - manj verjetnih in dražjih - rešitev stanovanja v bloku ne razlagamo, so pa možne. To je prestavitev kuhinjskih elementov na notranje stene in notranja toplotna izolacija.

PLESEN
Napaka: Plesen se preko zime razbohoti na vseh toplotnih mostovih. Na fotografiji vidimo pogost vzrok. To ni PVC okno (v tej situaciji bi bila tudi na lesenem), temveč zunanje kamnite poličke. Položene na malto so močan toplotni most. Dodaten razlog za plesen je neučinkovito prezračevanje in (pre)velika zračna vlaga. Razlogi za nastanek plesni so predstavljeni v članku.
Rešitev je več. Zunaj to pomeni zamenjavo kamnite poličke za kovinsko ali PVC. Notranje rešitve so opisane v članku.

PLESEN
Napaka: Stik stropa in zunanje stene (pogosto tudi notranje) je »klasično« mesto, kjer lahko skoraj 100% pričakujemo plesen. Na fotografiji je vzrok za plesen neizoliran strop proti hladni podstrehi (Monta strop), neizolirana fasada ter neizoliran zid na podstrehi v višini pol metra. Dodaten razlog je slabo prezračevanje in veliko vlage iz kuhinje. Na sliki so lepo vidna tudi »rebra« na nosilcih monta stropa.
Rešitev: Osnova je v dobro izoliranem ovoju stavbe. V tem primeru to pomeni 30 cm toplotne izolacije na tleh neposeljenega podstrešja, 15 cm toplotne izolacije na vseh zidanih ali betonskih konstrukcijah podstrešja (zunanje stene z notranje strani, predelne stene, stebre, dimnike,... pa z dveh ali štirih strani). Za toplotno izolacijo fasade pa priporočamo 20 cm. Vse debeline veljajo za starejše tipe toplotne izolacije z lambdo (λ) = 0.041 W/mK. Novejše izolacije (λ = 0.032 W/mK) so lahko za 20 % tanjše. Z rednim prezračevanjem (najmanj 3 x dnevno, na prepih celotna etaža, vsakič največ 2 - 4 min) pa dosežemo, da je količina vlage v prostoru minimalna. Če jo ni, se ne more kondenzirati na toplotnih mostovih. Če ni vlage, ni plesni.

KONDENZ IZ ODVODA KUHINJSKE NAPE
Napaka je, da se odvodu (izpuhu) iz kuhinjske nape ne posveča nikakršne pozornosti. Najslabša rešitev je, da ga naredimo na podstreho, kjer imamo potem vonjave in nepotrebno vlago. Pri odvodu na fasado ali streho pa običajno spregledamo učinek kondenzacije kuhinjske vlage, ki nam začne zatekati nazaj v napo. Pri odvodu na fasado pride običajno do umazanije, vlaga iz nape jo navlaži, tja pridejo alge in/ali plesen. To se običajno zgodi na severni strani stavbe (kjer je običajno kuhinja), manj verjetno na južni. Pri fasadni izvedbi je velika verjetnost vstopa vetra v stanovanje skozi napo ter neprijetno loputanje protivetrnih zapor.
Rešitev: Optimalno je, da naredimo odvod iz kuhinjske nape na streho, med napo in kritino postavimo (običajno na podstrehi) slepo koleno za kondenziranje pare ter sifon. Ta ima dvojno vlogo. Vanj se steka kondenzirana voda, hkrati preprečuje širjenje vonjav. Do sifona moramo imeti prost dostop, saj je vode lahko preveč in jo moramo odstraniti (običajno pozimi) ali pa premalo (običajno poleti) in jo moramo za zaporo vonjavam doliti. Bistvo te enote je, da so vse cevi med napo in slepim kolenom zelo dobro termoizolirane (levo na fotografiji), od slepega kolena naprej proti kritini (desno zgoraj) pa so brez termoizolacije. Tako smo naredili kontrolirano »past« v kateri se vlaga kondenzira, v sifonu pa je prostor za zbiranje vode. To lahko kontroliramo, odlivamo ali dolivamo. Težav ni.


ZAVESE IN DELILNIK TOPLOTE
Napaka je zavesa čez radiator, saj povsem onemogoči sevanje (radiacijo) toplote v prostor ter ovira normalno gibanje zraka ob radiatorju navzgor. V primeru, da je zavesa do stropa (karnisa je pritrjena na strop) pa to onemogoči normalno kroženje zraka v prostoru. S tem se bistveno zmanjša moč ogrevanja, za zaveso je izrazito povečan % vlage, delilnik toplote (na fotografiji ga ni) začne meriti »svojo« temperaturo, ujeto med zidom in zaveso. Posledično meri stalno visoko temperaturo zraka, termostatski ventil se zapre, prostor je hladen, račun pa nič manjši.
Rešitev je zelo preprosta. Radiator mora biti »gol«, vse instalacije na radiatorju (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) so vidne. Zavesa je dvignjena nad radiator najmanj 10 cm in spuščena od stropa za najmanj 10 cm, za toliko naj bo tudi odmaknjena od stene in dvignjena od tal. Radiatorjev z vrha nikoli ne zapiramo, notranja okenska polička naj sega največ 1 - 3 cm čez zid. Daljša že ovira dvig toplote med zidom in radiatorjem ter zmanjšuje dostop toplega zraka do stekel. Nasvet velja upoštevati v zasebnih ali večstanovanjskih stavbah, ne glede na opremo (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) ali velikost, starost, material ter obliko radiatorja.


ZIMSKO PREZRAčEVANJE V DEžJU ALI MEGLI

Napaka izhaja iz napačne predpostavke, da je v mokrem vremenu nesmiselno (celo škodljivo) prezračevanje, saj pride v objekt več zračne vlage, kot jo iz njega odide.
Rešitev: Ob primeru enake zunanje in notranje vlažnosti - recimo da higrometer v obeh primerih pokaže 100 % - obnovimo dejstva o deležu vlage v zraku pri različnih temperaturah zraka (podrobneje opisano v članku Odprava plesni, pdf, november 2010). Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Pri 10°C je v m3 zraka največ 10 g vode, kar pomeni 100 % vlažnost. Pri 22°C je v m3 zraka lahko največ 22 g vode, kar zopet pomeni 100 % vlažnost. Hladen zimski mraz je suh, saj lahko m3 vsebuje pri 0°C le 4,4 g vode, pri - 10°C 2,2 g, pri - 20°C pa le 0,9 g. Naredimo (poenostavljen) zaključek. Pri 100 % vlagi zunaj in znotraj ter notranji temperaturi 22°C in zunanji 11°C imamo po zamenjavi zraka s prepihom v 2 - 4 min notranjo vlago na idealnih 50 %. Steklo okna na sliki nam pokaže smeri prehajanja zraka pri zračenju. Zgoraj odhaja ven vlažen notranji (ki na hladnem steklu takoj kondenzira), spodaj pa vstopa hladen zunanji.


PLESEN
Napaka: Plesen je velika in neprijetna težava, ki je posledica (ne pa vzrok) napake. Najpogosteje nastane na vlažnih površinah, ki so posledica kondenzacije notranje vlage na hladni površini (toplotnem mostu) oboda stavbe. Možen vzrok plesni je tudi zamakanje oboda stavbe z zunanje strani (streha, temelji, ...).
Rešitev: Trajna in najboljša je kvalitetna termoizolacija oboda stavbe, s katero odstranimo vzrok, to je toplotni most. Kvalitetna pomeni dovolj debela fasada (20 cm), zadnja plošča (30 cm), streha (40 cm) in tlak proti raščenemu terenu (15 cm). Debelina pa ni vse. Izjemno pomembna je kvalitetna izvedba z upoštevanjem pravila »pol metra čez«. Opozarjamo, da imajo »šlampasto« termoizolirane stavbe celo več toplotnih mostov, kot neizolirane. Pri slednjih so velike toplotne izgube, toplotnih mostov pa (skoraj) ni. Druga rešitev - s katero zmanjšujemo posledice - pa je učinkovito zimsko prezračevanje celotne bivalne etaže vsaj 3 x dnevno, vsakič za 2 - 4 minute, vedno na prepih. Tako učinkovito odstranimo vlago, ki nastane v stanovanju z bivanjem. Ne pozabimo. Štiri članska družine »proizvede« z dihanjem, znojenjem, kuhanjem, kopanjem,... v 24 urah 10 - 15 litrov tekočine. Več kot 99 % jo moramo odstraniti s prezračevanjem skozi okna ali prisilno z rekuperacijo. Vse pohištvo je potrebno odmakniti od sten in dvigniti od tal vsaj za 5 cm. S tem omogočimo, da prepih odstrani tudi vlago izza in izpod pohištva. Več o plesni in odpravi težav preberite med članki.


TERMOIZOLACIJA CEVI V KOTLOVNICI
Napaka: Pogosto »pozabimo« v kotlovnici termoizolirati razvodne cevi centralnega ogrevanja. Tako po nepotrebnem zgubljamo toploto celotno ogrevalno sezono.
Rešitev: Preprosta in poceni. Na trgu so dostopne različne izolacijske cevi (ravne polietilenske, gibljive gumirane, solarne, ...) in različnih dimenzij. Izolacijska cev z zadrgo je optimalna za termoizolacijo cevi delujočih sistemov.



Izberite področje:
  • Gradnja stavbe
  • Zunanjost stavbe
  • Talna voda in vlaga
  • Temelji
  • Obodne stene
  • Strehe
  • Vgradnja oken
  • Balkoni
  • Stiki gradbenih elementov
  • Dimniki
  • Notranjost stavbe
  • Kurilne naprave
  • Ogrevalni sistemi
  • Prezračevalni sistemi
  • Vsi vpisi


<< Nazaj


Delovanje NEP podpira:








 

 

 

(C) 2008 - 2020 VITRA Center za uravnotežen razvoj Cerknica | Piškotki | Pravno obvestilo | Natisni
Zadnja sprememba: 05.08.2020, 06:43:53, število zadetkov od 11.4.2009: 5.572.388, v zadnji uri/dnevu obiskovalcev: 29/283
Računalniška izvedba: IT Niansis Franci Lajovic s.p. | Grafična zasnova: Asja Pavčič, Abakos


Projekt je podprt z donacijo Švice v okviru Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji.
rank tracker