|
Energetski kiksi
Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite negativne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, česa se nikakor ne sme ponoviti, kakšne so posledice in tudi kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.
PODROČJE: OGREVALNI SISTEMI
 KOREKCIJSKI FAKTOR RADIATORJA
Napak pri uvajanju meritev v blokih in plačilu stroškov energije po dejanski porabi je veliko in preveč. Veliko in preveč je tudi razlogov za tako stanje, iščemo jih med nedorečeno zakonodajo, (ne)zainteresiranimi lastniki stanovanj, (ne)aktivnimi upravniki ter inšpekcijskimi službami, ki so praviloma vedno nepristojne za konkreten problem. Ne pozabimo še profitna podjetja. Eni instalirajo, merijo in obračunavajo porabo energije v blokih, drugi energijo prodajajo. Povsod, kjer se vrti veliko denarja je možno veliko napak. Uvod je potreben zaradi konteksta, saj sta za pravično plačilo in pravilen obračun stroškov enega stanovanja v bloku potrebna dva faktorja. Korekcijski faktor lege in položaja stanovanja omogoča, da se energijsko čim bolj izenačijo stanovanja na izpostavljenih legah (sever, nad hladno kletjo, pod hladno podstreho). Drugi pa je faktor korekcije toplotne moči radiatorja (KQ), katerega organizacije, ki delilnike montirajo praviloma upoštevajo »bolj na počez in po domače«.
Rešitev. Poznamo dva tipa delilnikov, problematičen je drugi:
1. Univerzalni delilnik stroškov, s katerega odčitamo vrednost (reading value) in jo v računalniku z uporabo faktorjev prevedemo v računsko vrednost (caculating value). Prednost teh delilnikov je, da ni potrebno paziti, na kakšno ogrevalo je vgrajen delilnik.
2. V delilnik, s katerega odčitamo računsko vrednost (calculating value), pa monter na osnovi podatkov o ogrevalu (danes je na trgu okrog 1600 različnih tipov in okrog 50.000 različnih dimenzij) neizbrisno vnese korekcijski faktorj dotičnega ogrevala. Slabost te vrste delilnikov je, da moramo tako sprocesiran delilnik vgraditi na točno določeno ogrevalo v točno določenem prostoru, prednost pa, da lastnik stanovanja lažje spremlja porabo toplote. Da se lahko določi in v delilnik vnese faktor korekcije toplotne moči radiatorja (KQ), moramo upoštevati tudi korekcijski faktor načina pritrditve delilnika na ogrevalo (KC).Poglejmo še konkreten primer možnih napak pri določitvi glede na veljavni (SIST EN 442) ali neveljavni (DIN 4704 ali BS 3828) standard. Radiator iz aluminija ima 5 členov širine 7,6 cm in debeline 9 cm, višine 2,1 m. Serviser je vpisal moč 3702 W. Po podatkih proizvajalca je moč tega radiatorja 1.865 W po standardu SIST EN 442. Po starem DIN 4704 bi imel ta radiator 2.365 W.
 IR PANELI, DA ALI NE?
Napaka Včasih nas pri novostih zanese, da jih ne znamo dovolj objektivno oceniti kaj je in kaj ni zavajanje pri reklamiranju. Tipičen primer so IR paneli, ki jih proizvajalci reklamirajo s skoraj neverjetnim znižanjem stroškov ogrevanja za polovico. Še težje je verjeti nekomu, ki ti obljublja 80% znižanje stroškov IR ogrevanja stanovanja v bloku, ki se ogreva na utekočinjeni naftni plin iz kontejnerja.
Danes poznamo tri načine IR ogrevanja. Sodobni infrardeči paneli se montirajo na strop ali steno, »poganja« jih električna energija, prostore pa ogrevajo s sevanjem, kot sonce. Vemo, da sonce ne greje zraka, temveč tla, stavbe, ljudi,... in od tega se potem greje zrak. Torej nam v stavbi IR paneli grejejo tla (stene), ta pa zrak. Pogojno (po učinku) govorimo o talnem (stenskem) gretju. Nekaj popolnoma drugega pa so - po delovanju enaki - paneli za zimsko ogrevanje na terasah lokalov, ki grejejo samo ljudi. Še vedno pa imamo v spominu IR pečico, ki je včasih kraljevala v skoraj vsaki kopalnici.
Rešitev: Glede na izkušnje uporabnikov - ki navedenim trditvam pritrjujejo - bo potrebno mantro "Kilovatna ura je kilovatna ura" spremeniti. Pogosto pozabljamo, da strošek ogrevanja ni edini. Tu je še strošek nakupa ogrevalnega sistema, njegovo vzdrževanje in tudi katere prostore (kurilnica) in pomožne sisteme (dimnik, ogrevala, razvodni sistem) je potrebno zgraditi. Začnimo pri energentu. Dejstvo je, da cena elektrike za ogrevanje ni 12 - 16 centov za kWh ampak manj. Res je, da IR ogrevanje poveča število kWh, ne pa tudi vseh dajatev na računu, saj so nekatere fiksne. Drugo dejstvo je, da je za enako toplotno udobje lahko temperatura v prostoru nižja. Dve stopinji (20 stopinj Celzija namesto 22) pomeni 12% prihranek. Tretje - najpomembnejše - dejstvo pa so izjave uporabnikov (to trdijo tudi na Ekosenu) o cca. 50% znižanju stroškov v primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje in 80% v primerjavi z UNP v kontejnerju. Prednost je tudi natančna regulacija vsakega prostora. Vsak prostor namreč krmili en termostat. To omogoča dejanske dobrobiti brezplačnega zimskega ogrevanja skozi okna. Kdor ima talno gretje to pozna, saj mora pozimi ob močnem ogrevanju sonca skozi okna stanovanje hladiti. Talno gretje namreč ne more (zaradi velike akumulacije toplote v tleh) odreagira na te dobičke. Kot pomembno prednost izpostavimo tudi strošek instalacije na ključ. Za 2.500 - 3.000 € si zagotovimo celovito ogrevanje 100 m2 velikega stanovanja, ki ima na ovoju vsaj 10 cm toplotne izolacije.
 ZAVESE IN DELILNIK TOPLOTE
Napaka je zavesa čez radiator, saj povsem onemogoči sevanje (radiacijo) toplote v prostor ter ovira normalno gibanje zraka ob radiatorju navzgor. V primeru, da je zavesa do stropa (karnisa je pritrjena na strop) pa to onemogoči normalno kroženje zraka v prostoru. S tem se bistveno zmanjša moč ogrevanja, za zaveso je izrazito povečan % vlage, delilnik toplote (na fotografiji ga ni) začne meriti »svojo« temperaturo, ujeto med zidom in zaveso. Posledično meri stalno visoko temperaturo zraka, termostatski ventil se zapre, prostor je hladen, račun pa nič manjši.
Rešitev je zelo preprosta. Radiator mora biti »gol«, vse instalacije na radiatorju (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) so vidne. Zavesa je dvignjena nad radiator najmanj 10 cm in spuščena od stropa za najmanj 10 cm, za toliko naj bo tudi odmaknjena od stene in dvignjena od tal. Radiatorjev z vrha nikoli ne zapiramo, notranja okenska polička naj sega največ 1 - 3 cm čez zid. Daljša že ovira dvig toplote med zidom in radiatorjem ter zmanjšuje dostop toplega zraka do stekel. Nasvet velja upoštevati v zasebnih ali večstanovanjskih stavbah, ne glede na opremo (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) ali velikost, starost, material ter obliko radiatorja.
 TOPLOVODNA KINETA
Napaka: Toplovodna kineta - ta povezuje od ogrevane stavbe ločeno kurilnico - je pogosta napaka, zima nam zopet odkrije slabost, skozi katero celo ogrevalno sezone po nepotrebnem izgubljamo energijo. Sicer je napeljava stara 35 let, cevi so izolirane le s filcem neznane debeline.
Rešitev: Optimalna je sanacija kinete, kar pomeni izkop, zamenjava cevi (zaradi starosti je to smiselno narediti) in zelo dobro termoizolirati celotno dolžino cevi od kotla do vstopa v ogrevano stavbo. Druga možnost je podzemni del odklopiti in speljati cevi po zraku (če je to glede prevoznosti dvorišča in estetike sprejemljivo). Tretja možnost je prestaviti kotel v ogrevano stavbo.
Izberite področje:
• Gradnja stavbe
• Zunanjost stavbe
• Talna voda in vlaga
• Temelji
• Obodne stene
• Strehe
• Vgradnja oken
• Balkoni
• Stiki gradbenih elementov
• Dimniki
• Notranjost stavbe
• Kurilne naprave
• Ogrevalni sistemi
• Prezračevalni sistemi
• Vsi vpisi
<< Nazaj |
