|
Energetski kiksi
Praksa gre velikokrat nasprotno od teorije, dobrih nasvetov in učinkovitih rešitev. Rubrika je namenjena uporabnikom, da v besedi in sliki predstavite negativne energetske primere (svoje ali druge) in opozorite na podlagi lastnih izkušenj, česa se nikakor ne sme ponoviti, kakšne so posledice in tudi kakšne so rešitve. Vaše primere pošljite na e-naslov nep.slovenija@gmail.com, z veseljem jih bomo objavili.
PODROČJE: STREHE
 TOPLOTNI MOST PRI KAPNI LEGI
Napaka: Obzidana kapna lega in zid do vrha špirovcev (obloge napušča) na gornjem levem delu fotografije sta najpogostejši napaki na stiku strešne in fasadne izolacije.
Rešitvi sta dve. Prva je ta, da se tega sploh ne pozida, s tem se privarčuje pri materialu in delu. Če pa je že pozidano, je potrebno opeko na teh delih odstraniti. Najbolje pred lepljenjem toplotne izolacije fasade, ko so že postavljeni gradbeni odri. Strešno izolacijo se dela hkrati ali kasneje, ko je fasada že narejena.
 PREKRIVANJE STREHE
Napačne odločitve v preteklosti (neprimeren material, nekvalitetna izvedba) se slej ko prej pokažejo v sedanjosti. Danes se moramo zopet odločati za prihodnost, ko zopet lahko izberemo neprimeren material in slabega izvajalca. Obisk pri energetskem svetovalcu poveča možnost izbire primernih materialov, debelin ter pravilnega zaporedja plasti konstrukcije strehe (in stropa) podstrešnega stanovanja. Za streho na fotografiji se mora lastnik prvenstveno odločiti, kateri problem rešuje. Je to zgolj zaščita stanovanja (torej nova kritina) ali tudi dodatna toplotna izolacija (sedaj okrog 15 cm, verjetno slabo položeno).
Rešitev: Nova kritina je enostavna. Na obstoječo bitumensko kritino (ta je položena na Izotekt, ki je pritrjen na deske, te pa na špirovce) se nad špirovci pritrdi kontra letve (5 x 5 cm) neposredno na kritino. Na kontra letve gredo pravokotno druge letve, na katere se pritrdi nova (katerakoli) kritina. Za prezračevani sloj v višini kontra letve (5 cm) zagotovimo pri kapu vstop zraka, na slemenu (najbolje prezračevano sleme) pa izstop. Problem zamakanja je rešen, obstoječa bitumenska kritina dobi vlogo rezervne kritine. Če je preveč poškodovana ali zaradi sigurnosti, je smiselno pod kontra letve (torej na kritino) položiti novo folijo (torej 100% rezervno kritino). Dileme odločanja se povečajo, če želi pri obnovi dodati (obnoviti) toplotno izolativnost stropa podstrešnega stanovanja. V tem primeru odpre celotno streho (kritina, deske, obstoječa izolacija), da pride do stropa. Na obstoječe mavčne plošče (strop) položi parno oviro, nato nadaljuje, kot je opisano v rubriki »Črna točka« (Toplotna izolacija strehe). Zaključi z opisano postavitvijo strehe, ki bo sedaj okrog 20 - 30 cm višja.
 ŠALABAJZERSKA STREHA
Napaka je očitna. Letve za montažo kritine so pritrjene neposredno na rezervno kritino, ki leži na deskah. S tem bo onemogočeno prezračevanje in nemoteno odtekanje vode, ki bo prišla skozi strešnike. Ker toplotna izolacija pod rezervno kritino ne bo mogla odvajati kondenčne vlage, bo ta začela zatekati v bivalne podstrešne prostore. Če bo veliko deževnice na rezervi kritini, bodo začele letve gniti, saj se bo voda ustavljala, zadrževala in močila letve. Napaka je tudi toplotno neizoliran dimnik, ki je za podstrešno stanovanje hladilno rebro.
Rešitev je jasna in znana. Prečne letve za montažo kritine gredo v tem primeru vedno na vzdolžne (kotra) letve, pritrjene nad špirovci. S tem se ustvari 5 cm zračni kanal, ki ima v te primeru v kapnem delu (za žlebom) vstop, pod slemenom (bolje v slemenu) pa izstop enakega prereza kot kanal. To pomeni 5 cm višine x 100 cm širine = 500 cm2. Spodaj za žlebom se to zagotovi brez težav, več jih je okrog slemena, ko se na vsako polje montira le ena opeka z zračnikom velikosti nekaj cm2, kar je izrazito premalo. Zato je prezračevano sleme prava rešitev. Še sprejemljiva rešitev je tudi neprekinjena linija opeke z zračniki na obeh straneh slemena. Dimnik se toplotno izolira najmanj pol metra od strehe navzgor. Običajno se ga potem "obleče" s pločevino (samo izolirani del, bolje je celotnega).
 NAJ TOPLOTNI MOST LETA 2011
Napaka je dvojna. Špirovcev se nikoli ne podzida (podbetonira ali obbetonira), saj se morajo z uklonom prilagajati obremenitvi strehe (kritina, sneg), dopustiti je potrebno tudi delovanje (zvijanje) lesa. Čez leta bo ta del na strehi opazen, saj bo edini, ki se ne bo uklonil. A »lepotna« napaka ni razlog za »naj« toplotni most leta 2011. To je zid v špici, ki se nikoli ne pozida do vrha špirovcev. Dvojna težava bo prišla z vselitvijo in ogrevanjem podstrešnega stanovanja. Prva bo plesen, druga pa toplotne izgube. Prepogosto se pozablja, da se mora toplotna izolacija strehe spojiti s toplotno izolacijo fasade nad zunanjim zidom na vseh štirih straneh. Betonski zaključek (venec) v »špici« tega ne omogoča, saj bi moral biti vsaj 40 cm nižji, kar velja tudi za vse zidane predelne stene.
Rešitev je možna, optimalno z rušenjem (odstranitvijo) opisanih napak. Druga možnost pa je vgradnja toplotne izolacije nad špirovce. Najboljše v celoti (40 cm) ali s še sprejemljivo kombinacijo (15 cm med špirovci, 25 cm nad njimi). Več v rubriki »Črna točka«.
 »PRAVA« DEBELINA TERMOIZOLACIJE
Napaka: Še vedno se - napačno - verjame, da je 15 cm termoizolacije med špirovci na stropu podstrešnega stanovanja dovolj. Druga napaka pa je prepričanje, da obstaja samo ena termoizolacija (ne po materialu in komercialnih imenih), kar pomeni, da so vse termoizolacije enako termoizolativne.
Rešitev: Prave debeline ni, v strehi podstrešnega stanovanja se priporoča 40 cm (λ = 0,041 W/mK). Ne pozabimo, da nas termoizolacija zaščiti pred zimskim mrazom in poletno vročino. Slednja je na podstrešnih stanovanjih še posebej nadležna.
Termoizolativnost odraža lambda (λ), ki je na grafikonu modra in oker oznaka. Manjša ko je lambda, večja je termoizolativnost, z debelino termoizolacije (spodnji del grafa od 18 - 30 cm) se manjša tudi toplotna prehodnost (levi del grafa z vrednostmi od 0.10 - 0.22 W/m2K). Z manjšo toplotno prehodnostjo (U) se manjša poraba energije za ogrevanje in hlajenje prostorov.
 LEDENE SVEčE
Napaka: Napak je več, ledene sveče so le pokazatelj. V pričujočem primeru je najpomembnejša napaka slaba termoizolacija strehe, druga pa nekvalitetna okna. Fotografija je posneta na severni strani (ni vpliva sonca), objekt pa je javni (Osnovna šola).
Rešitev: Tehnična je enostavna. Menjava oken in kvalitetna termoizolacija strehe, brez toplotnih mostov. Mnogo težje je poiskati osebo, ki je za to odgovorna, lažje pa plačnika »proč vržene energije«. To smo občani (državljani), saj gre plačilo tega energetskega razmetavanja iz proračuna Občine. Kako zagotoviti učinkovito rabo energije v javnih stavbah, pa ostane vprašanje za milijon €.
Izberite področje:
• Gradnja stavbe
• Zunanjost stavbe
• Talna voda in vlaga
• Temelji
• Obodne stene
• Strehe
• Vgradnja oken
• Balkoni
• Stiki gradbenih elementov
• Dimniki
• Notranjost stavbe
• Kurilne naprave
• Ogrevalni sistemi
• Prezračevalni sistemi
• Vsi vpisi
<< Nazaj |
